Ulrik II. Žovneški, žovneški gospod, * okoli 1255, † okoli 1316.

Bil je sin Ulrika I. Žovneškega ali pa Konrada I. Žovneškega. Poročen je bil s Katarino Vovbrško. Njegove povezave z Vovbrskimi grofi in zvestoba Habsburžanom sta pripravila temelje za vzpon kasnejših Celjskih grofov.

Zaokroževanje posesti

Danes ni jasno ali je v času med 1255 in 1314 deloval en sam Ulrik ali pa sta bila dva, Ulrik I. in Ulrik II.Sitar, S.(1999). Str. 68.Fugger Germadnik Romanda et al. (2001): Razstava Grofje Celjski (1999; Celje). Celje, Pokrajinski muzej Celje. Str. 13. Ko leta 1255 Gebharda III. najdemo kot zastopnika Žovneških, naj bi bili njegovi bratje (torej tudi Ulrik) še mladoletni.Orožen Janko (1971): Zgodovina Celja in okolice, 1. Del. Iz: Celjski zbornik. Celje, Kulturna skupnost v Celju. Str. 126. Potemtakem bi bil Ulrik II. v resnici istoveten z Ulrikom I. in naj bi bil najprej poročen Ano Sternberško, kasneje pa s Katarino Vovbrško. Po smrti Liutpolda Žovneškega leta 1286 je prvenstvo pripadlo Ulriku II, njemu pa je dve leti po smrti Liutpolda vdova Marjeta, ki je izvirala iz Vovbrških, predala rodbinsko posest (Žovnek, Senek, Ostrovico ter Liebenstein) ter se v drugo poročila z Ulrikom IV. Pfanberškim.Oražen, Janko (1974). Zgodovina Celja in okolice. Celje, str. 131. Leta 1301 je Ulrik II. kupil še posestvo Rogatec.Oražem Ignac (1854). Celjska kronika. Julius Jeretin, str. 22. Leta 1307 je Ulrik II. upravljal tudi s posestmi koroškega vojvode Henrika Goriško-Tirolskega. Ulrik II. se je okrog leta 1300 poročil s Katarino Vovbrško tudi sam priskrbel družinske vezi z dinastijo Vovbrških.Šavli Jožko (1997). Slovenija, podoba evropskega naroda.Bilje, Humar. Str. 75.primerjaj v: Habjan Vlado (1997). Mejniki slovenske zgodovine. Ljubljana, Založba 2000, str. 66. Kasneje je smrt Katarininega očeta Ulrikovemu sinu Frideriku I. omogočila združitev vovbrških in žovneških posesti.primerjaj v: Habjan Vlado (1997). Mejniki slovenske zgodovine. Ljubljana, Založba 2000, str. 66.

Povezava s Habsburžani

V vojni za češko nasledstvo je Ulrik II. stopil na stran Habsburžanov. Da bi potrdil svojo zvestobo, je svoje lastniške posesti prostovoljno predal Habsburžanom in jih takoj potem od njih prejel v fevd.Milko Kos (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna. Str. 164. S tem je bilo že za Friderika I. rodbini omogočeno, da je skupaj s Habsburžani močno okrepila svoj vpliv.

Glej tudi

grad Žovnek Celjski grofje

Opombe in sklici

Viri Čepič idr. (1979): Zgodovina Slovencev. Ljubljana: Cankarjeva založba. Habjan, Vlado (1997). Mejniki slovenske zgodovine. Ljubljana: Založba 2000. Kos, Milko (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna. Orožen, Ignacij (1854). Celska kronika. Celje: Julius Jeretin. Orožen, Janko (1974). Zgodovina Celja in okolice. Celje. Sitar, Sandi (1999). Sto pričevanj o slovenski zgodovini. Ljubljana: Prešernova družba. Šavli, Jožko (1997). Slovenija, podoba evropskega naroda. Bilje: Humar.

Kategorija:Rojeni leta 1255 Kategorija:Umrli leta 1316 Kategorija:Celjski grofje