Pokrajina Belluno (v italijanskem izvirniku Provincia di Belluno [provìnča di belùno]) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija. Meji na severu z Avstrijo, na vzhodu z deželo Furlanija - Julijska krajina, na jugu s pokrajinama Treviso in Vicenza ter na zahodu z deželo Trentinsko - Zgornje Poadižje.
Večje občine Glavno mesto je Belluno, ostale večje občine so (podatki 31. december 2010): MestoPrebivalcevBelluno36.599Feltre20.924Sedico9.928Ponte nelle Alpi8.533Santa Giustina6.800Mel6.304Cortina d'Ampezzo6.097
Naravne zanimivosti Največje naravno bogastvo pokrajine je gotovo državni park Belunskih Dolomitov (Parco nazionale delle Dolomiti Bellunesi), ki zavzema sledeča zaščitena področja. Naravni rezervat Monte Pavione (Riserva naturale Monte Pavione) Naravni rezervat Monti del Sole (Riserva naturale Monti del Sole) Naravni rezervat Piani Eterni - Errera - Val Falcina (Riserva naturale Piani Eterni - Errera - Val Falcina) Naravni rezervat Schiara occidentale (Riserva naturale Schiara occidentale) Naravni rezervat Valle Imperina (Riserva naturale Valle Imperina) Naravni rezervat Valle Scura (Riserva naturale Valle Scura) Naravni rezervat Vette Feltrine (Riserva naturale Vette Feltrine) Naravni rezervat Piazza del Diavolo Monte Faverghera (Riserva naturale Piazza del Diavolo Monte Faverghera) Regijski park Ampezzo (Parco naturale regionale delle Dolomiti d'Ampezzo)
Ostala zaščitena področja: Mokrišče na Piavi (Riserva naturale Vincheto di Cellarda) Naravni rezervat Somadida (Riserva naturale Somadida) Naravni rezervat Val Tovanella (Riserva naturale Val Tovanella) Naravni rezervat Piaie Longhe - Millifret Riserva naturale integrale Piaie Longhe - Millifret) Naravni rezervat Pian di Landro Baldassare (Riserva naturale orientata Pian di Landro Baldassare)
Zgodovinske zanimivosti Pod avstrijsko oblastjo (1815–1866) je pokrajina doživela močan porast prebivalstva, kar je v kratkem privedlo do potrebe po izseljevanju. Avstro-Ogrska je bila v polnem elanu z graditvijo železnic in delovna sila iz Benečije in Furlanije je bila dobrodošla. Belunčani, ki so hodili delat v oddaljene avstrijske dežele, so se imenovali "ezanponàri" in so "hodili na ezanpòn"; ta beseda je pozneje prišla v rabo tudi za vsako vrsto izseljenstva, čeprav je "ezanpòn" bila le popačenka nemške besede eisenbahn (železnica).
Večino ozemlja pokrajine pokriva (od 1818 združena) rimkokatoliška škofija Belluno-Feltre.
Sklici in viri
Istituto Nazionale di Statistica ISTAT Parchi e aree protette in Italia, Touring Club Italiano, 2003
Zunanje povezave
Uradna spletna stran pokrajine
Belluno