Pravljica Kraljevič in lepa Vida (prekmursko Kralič pa Lejpa Vida) izhaja iz Porabja, natančneje iz Števanovcov, pojavila pa se je med letoma 1960 in 1980. Motiv lepe Vide se pojavlja tudi v kasnejši slovenski književnosti vendar v mnogih različicah.
Vsebina
Nekoč je živel kraljevič, ki ga je mati zbudila, da bo šel k maši. Ker ni vstal ga je zaklela: “Da bi postal kača, ker ne ubogaš pa ne greš k maši!”
Ko je odprla vrata sobe, se je po njej res zvijala kača. Kraljica se je prestrašila in rekla, da tistemu, ki bo odrešil sina, da toliko denarja, kolikor bo prosil. Kraljevič – kača pa ji je odvrnil, da s kraljem nimata toliko denarja in da tudi ne bosta živela tako dolgo. Rekel je, da ga lahko reši le Junaška Vida, ki se bo tisti dan rodila.
Ko je bila Vida stara 14 let, je šla zgodaj zjutraj plet proso in na tleh zagledala kačo. Vida se je najprej ustrašila, kača pa jo je potolažila in ji razložila, da je v resnici mlad kraljevič. Kača ji je naročila, kaj naj stori, da jo bo odrešila, in Vida je res tako storila. Šla je do gradu, ki je stal na visokem hribu. Tam je iz leskovega grma utrgala tri enoletne šibe. Medtem se je kača priplazila do gradu, Vida pa je storila, kar ji je bilo naročeno. Kačo je udarila najprej s prvo šibo in jo odvrgla, nato še z drugo in tretjo. V tistem trenutku se je pred njo pojavil kraljevič. Skupaj sta odšla v grad, in od takrat naprej tam srečno živela.
Glavni liki
Kraljevič Kraljica (mati) Lepa Vida
Motiv Lepe Vide
Lepovidinska tema spremlja slovensko književnost skozi vse faze njenega razvoja. Tematska vertikala seže daleč v tradicijo slovenske folklore. Junake je takrat ustvarilo ljudstvo in jim pripisovalo nadnaravno moč, pretirana junaška in pravična dejanja ter zaupalo v njihovo poštenost in pravičnost.
Ivan Grafenauer v svoji študiji pravi takole: »Z imenom Lepe Vide je pri Slovencih združenih več narodnih pesmi, ki jih ne veže toliko ista vrsta motivov, izvirajočih iz istega pripovedovanja ali pesemskega, baladnega obrazca, kolikor zunanji znaki življenjskega položaja, osebnih doživljajev, ki so si po naključju bolj ali manj podobni. Ime je torej v teh pesmih bolj značilno za ženski osebni tip kakor za pesemski motivni obrazec in njegov izvor« ( Lepa Vida, študija o izvoru, razvoju in razkroju narodne balade o Lepi Vidi. AZU Ljubljana: 1934)
V največkrat obravnavani različici lepa Vida predstavlja hrepenenje po domu, možu, otroku in po domačih krajih (tujec odpelje lepo Vido stran od starega moža in bolehnega otroka ...)
Pojavljanje motiva lepe Vide v slovenski umetni književnosti
1832 – France Prešern: Od Lepe Vide 1877 – Josip Jurčič: Lepa vida 1893 – Jože Vošnjak: Lepa Vida 1894 – Oton Župančič: Skrinja 1900 – Cvetko Golar: Lepa Vida 1904 – Ivan Cankar: Lepa Vida 1911 - Ivan Cankar: Lepa Vida 1913 - Juš Kozak: Lepa Vida 1915 – Dragan Šanda: Lepa Vida 1920 – Igo Gruden: Pesem o lepi Vidi 1921 – Cvetko Golar: Lepa Vida 1921 – Bogomir Magajna: Vida 1925 – Bogomir Magajna: Privid lepe Vide 1926 – Alojz Gradnik: Devin 1928 – Oton Berkopec: Lepa Vida 1932 – France Bevk: Žerjavi 1938 – Miran Jarc: Slovenski soneti (2. sonet) 1939 – Vinko Beličič: Molitve za domovino 1940 – Prežihov Voranc: Ljubezen na odoru 1944 – Janko Moder: Lepa Vida 1946 – Ferdo Kozak: Vida Grantova 1948 – Boris Pahor: Vrnitev lepe Vide 1949 – Stanko Vuk: Lepa Vida 1955 – Boris Pahor: Vrnitev lepe Vide 1956 – Asta Znidarčič: Lepa Vida 1956 – Jože Tomažič: Lepa Vida 1956 – Miloš Mikeln: Petra Šeme pozna poroka 1960 – Vinko Trinkaus: Lepa Vida 1963 – Edvard Kocbek: Neznanka 1963 – Edvard Kocbek: Zamorska 1964 – Mart Ogen: Cool št. 2 1966 – Emil Miklavčič: Vidina pesem 1967 – Filip Fischer: Lepa vida 1972 – Miško Kranjec: Lepa Vida prekmurska 1972 – Anton Ingolič: Onduo, moj črni fant 1973 – France Pibernik: Lepa Vida 1977 – Bruna Pertot: Grljanska pomlad 1977 – Matjaž Kmecl: Lepa Vida ali problem svetega Ožbalta 1978 – Beno Zupančič: Lepa Vida 1978 – Rudi Šeligo: Lepa Vida 1981 – Srečko Rijavec: Lepa Vida 1984 – Karel Krajcar: Slovenske pravljice iz Porabja →Kralič pa Lejpa Vida 1985 – Marjeta Novak: Kristina 1987 – Alenka Goljavšček: Otrok, družina, družba ali lepa Vida 1987
Viri
Karel Krajcar, (1984). Slovenske pravljice iz Porabja. Budimpešta: Založba učbenikov. Stanonik Marija, (1999). Vilenica. Ljubljana: Društvo slovenskih pisateljev.
Literatura
Jože Pogačnik, (1988). Slovenska lepa Vida ali hoja za rožo čudotvorno (motiv lepe Vide v slovenski književnosti). Ljubljana: Cankarjeva založba. Dušica Kunaver, (1997). Slovenska preteklost v ljudski pripovedi. Ljubljana: samozaložba Dušica Kunaver.
Glej tudi Lepa Vida Od lepe Vide Seznam slovenskih pravljic Seznam literarnih likov Seznam literarnih pojmov Karel Krajcar
Zunanje povezave http://www.mladinska.com/shrambadatotek.aspx?nodeid=2667&rootnodeid=1372&docid=143335
Kategorija:Slovenske ljudske pravljice