Kurentovanje

Kurentovanje je največji slovenski pustni karneval, ki organizirano poteka že od leta 1960. Nastalo je na pobudo Draga Hasla in somišljenikov, ki so ga prvič organizirali skupaj z Zgodovinskim društvom Ptuj.

Markovci veljajo za pravo domovanje koranta, širše gledano pa: Ptujsko polje, Dravsko polje, Haloze in Slovenske gorice. Poznamo pernatega in rogatega kurenta. Čas trajanja prireditve se je skozi leta spreminjalo, sprva le enodnevna prireditev, od leta 1994 naprej ko so uvedli tudi pustni šotor, pa dogodek traja kar 11 dni. Kurentovanje se običajno prične s prvim poskokom kurentov in samo karnevalsko prireditvijo. Mednarodna karnevalska povorka, ki poteka na pustno nedeljo je vrhunec vsakoletnega kurentovanja, leta 2011 se je ob trasi povorke zbralo rekordnih 65,000 gledalcev. Na pustni torek se delovni dan na Ptuju konča že nekoliko prej kot običajno, zberejo se pustni liki in maske ter tekmujejo za najizvirnejšo, na koncu dneva pa pokopljejo pusta. Ves čas prireditve se v mestnem jedru odvija bogat kulturni in zabavno-glasbeni program. Princ karnevala v času kurentovanja prevzame mestno oblast.

Gre za ljudski običaj, ki je značilen za Ptuj in okolico in se priredi v pustnem času z namenom odganjanja zime. Značilen je plešoči pohod: Obhodi kurentov, skupaj z drugimi maskami skozi vasi na Ptujskem območju, vse do Haloz. Kurenti odganjajo zimo plešoč v značilni opravi in z glasnim zvonjenjem od hiše do hiše. Obvezni deli maske so kožuhovinast plašč, prepasan z verigo z velikimi zvonci, naglavna maska z rogovi, okrašena s trakovi ali v Halozah s perjem, z volnenimi nogavicami in temnimi čevlji na nogah. Kurent ima v roki palico, ježevko. Dandanes se kurentovanja priredijo v mestnem območju Ptuja.

Na Madžarskem, v mestu Mohač imajo južnoslovanski Šokci podobno tradicionalno pustno prireditev Pohod bušarov. Bušarji so prav tako opremljeni z rogatimi maskami, ki so redkeje dodatno okrašene s perjem in trakovi. Prav tako imajo kožuhe, krajše kot kurenti. Imajo manj zvoncev kot slovenski Kurenti in so pretežno udeleženi na pustnem festivalu v mestu. UNESCO, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, je pohod bušarjev vpisala v seznam nematerialne svetovne dediščine (2009).

Kurentovanje velja za največji evropski pustni prikaz etnografskih mask na prostem, pogosto pa mu rečemo tudi peti letni čas.

Leta 2016 je Lonely Planet Kurentovanje razglasil za 7. najboljši karneval na svetu, ob bok Riu in Benetkam.

Decembra 2017 so bili Obhodi kurentov vpisani na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.

Glavni organizatorji Leta 1959 je Hasl z Francem Kolaričem in druščino intelektualcev organiziral manjšo povorko (poskusno Kurentovanje).

Leta 1964 Kurentovanja niso organizirali. DPD Svoboda Ptuj je vseeno izvedla nadomestno pustovanje.

Zgodovina Jadranska ulica, Ptuj(najstarejši ohranjen vir kurenta)Cerkev Sv. Marka, Markovci(najstarejša pisna omemba kurenta)sredina|brezokvirja|200xsredina|brezokvirja|260xZelenkasta in živo rumena (desno); štukature iz 1778 spominjajo na kurentaV cerkveni kroniki se likkoranta omenja že leta 1829

Več teorij o izvoru koranta Točen izvor in časovno obdobje nastanka koranta sicer nista povsem znana, obstaja pa najbrž že od prvih naselbin Ptujskega območja. Zgodovinarji si niso povsem enotni, saj obstaja več teorij. Eni ga povezujejo z nekaj tisoč let starim ilirsko-keltskim izročilom, drugi s čaščenjem boginje Kibele iz pozne antike, nekateri s predniki Slovencev v 6. stoletju in pa nazadnje tudi s prihodom Uskokov v 16. stoletju.

1610: Prve zabeležene maske na Ptuju Prvi zapisi iz 1610 pričajo, da so na Ptuju že imeli prve pustne igre, ki jih neka protireformacijska komisija nemudoma prepove, češ da meščani živijo v nasprotju s krščanskimi vrednotami, jedo meso, se postijo ...

Prav tako najdemo zapise, da so v 18. stoletju na Ptuju prirejali številna pustovanja, za katera so morali gostilničarji plačati visok davek za glasbo.

1778: Najstarejši ohranjen vir kurenta na Slovenskem Najstarejša ohranjena vira kurenta na Slovenskem sta dve pročelji oz. dve hiši zgrajeni leta 1778 v starem jedru mesta Ptuj, natančneje v Jadranski ulici. Na pročelju hiš so namreč štukaturno obdelani pilastri, ki imajo obliko mask in močno spominjajo na maske kurenta.

1829: Prva pisna zabeležba kurenta V kroniki starih bukev cerkve Sv. Marka v Markovcih (domovini te maske), se lik koranta (kurenta) pisno omenja že leta 1829.

1873: Prva povorka na Ptuju 25. februarja 1873 je bila na Ptuju izpeljana prva ptujska povorka, sočasno so na Ptuju že imeli prve prince, a je zadeva kmalu zamrla, ter se spet obudila leta 1999/00. Po mestu so šli vozovi, meščani so se našemili in cel dan sprehajali po mestu in veselo zapili pust vsak v svoji gostilni. Na 140. obletnico tega dogodka, so temu v čast ponovno obudili mestni pustni korzo na katerem naj bi v sprevodu sodelovali samo meščani.

1880: Prva upodobitev koranta Leta 1880 je Jurij Šubic kot prvi upodobil koranta skupaj z ptujskopoljskimi orači v knjigi Die osterreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild oziroma v prevodu Avstro-Ogrska monarhija v besedi in sliki. Leta 1884 paje korant postal samostojni lik, potem ko se je ločil od oračev.

V okoliških vaseh je pustovanje potekalo drugače kot v mestih. Živeli so bolj v skladu z starodavnimi običaji, za njih je bilo pomembno preganjanje zime in prihod pomladi, saj so bili na podeželju odvisni od vremena ter poljskih pridelkov. Ti okoliški kurenti in maske seveda takrat organizirano niso zahajali v mesto, saj je oblast te vraževerce in pogane, ki verjamejo v preganjanje zime preganjala. Obstajajo sicer zapisi iz dvajsetih let 20. stoletja, ko so se okoliški koranti skrili v voz z koruznico, da so lahko prišli in malce pozvonili tudi v mestu. Pokači pa so se iz bližnje okolice vendarle slišali tudi v mesto. Mesto je med obema vojnama ostalo kar nekoliko zaprto v tej svoji meščanskosti. Raznorazna društva so prirejala številne pustne bale in kar tekmovala med seboj katero bo naredilo boljšega. Tematika pustnih balov je bila izjemno barvita, vsako leto je bila tema nekaj drugega: ribištvo, umetnost, podeželje, tuje narodne noše itd. Gospe so si seveda enkrat na leto dale duška s svojimi kostumi.

Fašenk pred, med in po vojni Sv. Trojica na Gorci (Podlehnik)sredina|brezokvirja|200xLeta 1928 je tu nastala ena najstarejšihin odlično ohranjenih fotografij kurenta 1928: Gorca pri Podlehniku V ptujskem tedniku (6.2.97, str. 13) je bila objavljena slika posneta leta 1928, ko se je pri cerkvi Sv. Trojica na Gorci, v današnji občini Podlehnik zbralo nekaj skromno maskiranih kurentov in orači. Ta je bila objavljena na razglednicah in je eden izmed najstarejših ohranjenih pustnih motivov.

1939: Folklorni festival v Mariboru Pred drugo svetovno vojno so kurenti začeli izumirati, saj naj bi jih oblast zaradi spopadov med različnimi skupinami začela preganjati. Franc Marolt in Franjo Žižek sta leta 1939 v Mariboru organizirala folklorni festival in kurenta postavila v ospredje, ter tako poskrbela da lik kurenta ni bil pozabljen.

1941–45: Med drugo svetovno vojno Tudi v času druge svetovne vojne so se ljudje in vojaki, da bi premagali vojne travme zabavali v mestnih gostilnah.

V teh težkih časih so se ljudje znali tudi pikro ponorčevati in v lokalnem časopisu dodobra okrcati oblast.

1946–49: Prva povojna leta v Markovcih So bila zelo težka, živeli so po svoje, v mesto pa z folkloro po tradiciji takrat še niso zahajali. So pa bila ta leta v Markovcih zelo aktivna, vsi so bili aktivni v društvu Partizan, kjer so prirejali razne družabne igre, seveda pa ni manjkalo niti folklore. V petdesetih letih pa se začnejo meje med vasjo in mestom na račun socializma in posledično večje enakopravnosti postopoma brisati. Okoličani naenkrat niso več kmetje izven mestnega dogajanja in tako je kurent počasi začel prihajati v mesto. Obstajajo fotografije kurentov iz Budine in Spuhlje, ki so se vsedli v avto in šli na ptujski grad. Meščani so na pustni torek po mestu in gostilnah še naprej prirejali in izvajali svoje pustne norčije. Tako je počasi rasla ideja organiziranem karnevalu na Ptuju.

1950: Radio Ljubljana obišče Markovce V predpustnem času 1950, za veliko folkorno aktivnost v Markovcih izve tudi Radio Ljubljana, ki si je prišla ogledat tamkajšnje ženitovanjske in pustne običaje. Ta dan je bil v Markovcih pravi praznik, številnih radovednežev ni manjkalo, po vasi pa so pripravili veličastno povorko z vsemi folklornimi liki; prišlo je kar 60 korantov, kopjaši, orači, pokači, rusami, medvedi, pustne vile, picek, kopanjarice itd. Njihov nastop je predstavnike Radia Ljubljana tako navdušil, da so jih Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, predlagali za nastop na I. jugoslovanskem mednarodnem festivalu folklore, ki je bil naslednje leto septembra v Opatiji. Tam so se odlično odrezali in bili izbrani za nastop na svetovnem festivalu folklore leta 1952 v Oslu, ki pa je odpadel.

1954: Otroška maškerada na pustni torek na Ptuju 2. marca 1954, na pustni torek popoldan, je društvo Svoboda, tako kot nekaj let poprej, organiziralo otroško maškerado po ptujskih ulicah, kateri pa se je ponavadi pridružila tudi kaka odrasla maska, tu in tam kakšna manjša naključna skupinica korantov. Na čelu pa je ponavadi igrala ptujska godba. To povorko si je v živo ogledal tudi Franc Kolarič, takratni predsednik folklorne skupine Markovci in ko je opazoval dirigenta godbe kako s palico dirigira, ga je prešinilo kako bi se zraven dirigenta podal tudi ples kopjaša. Povorka se je za nekaj časa ustavila na Trgu mladinskih delovnih brigad (Mestni trg), zato je Kolarič izkoristil to priliko in dirigentu posredoval svoja razmišljanja o kopjašu. Ta pa je bil nad tem predlogom navdušen, saj je sam kot godbenik več kot očitno dobro poznal običaj ženitovanjskega kopjaša. Podala sta si roke, da se spet srečata naslednje leto.

1955: Prvi zametki Haslove ideje o organiziranem Kurentovanju 22. februarja 1955, na pustni torek, tako kot sta se lani dogovorila z dirigentom, je Kolarič (ustanovni član odbora ptujskega kurentovanja) iz folklorne skupine Markovci v ptujski povorki nastopil kot kopjaš. A zaradi sramu je povabil še prijatelja iz folklorne skupine in tako sta na čelu povorke nastopila kar dva kopijaša. Ta etnografski lik se je tako prvič pojavil na povorki na Ptuju. Ta njegova poteza je požela val odobravanja, Kolarič pa si takrat niti v sanjah ni predstavljal da bo ta njegova ideja usodna za kasnejši nastanek organiziranega ptujskega kurentovanja. Ko so za njegovo nakano zvedeliše njegovi prijatelji iz folklorne skupine, se jih je kar nekaj obleklo v kurente in odhitelo na ptujsko povorko, zraven pa so privlekli še ruso.

Kurentovanje

Źródło i licencja