thumb|Okno z okvirjem iz tufa na Finžgarjevi rojstni hiši Túf (latinsko tofus ali tophus) je sprijeta sedimentna kamnina, ki v procesih strjevanja pod velikim pritiskom nastane iz zelo majhnih delcev (pod 2 mm) piroklastičnega materiala. V Sloveniji je nahajališče tufa v Zaloški Gorici pri Žalcu, kjer ga tudi pridobivajo na površinskem kopu. Tuf je na tem območju zaslediti od Zaloške Gorice preko Dobrne do kraja Gorenje (pri Šmartnem ob Paki), kjer so ga v preteklosti že pridobivali.
Njegova dvojna narava se kaže v naslednjih značilnostih:
Vulkanski (magmatski) izvor: Tuf sestavljajo izključno snovi, ki izvirajo iz vulkanskih izbruhov (vulkanski pepel, drobci lave in kristalov). Kemična sestava tufa je neposredno odvisna od magme (npr. andezitni in bazaltni tuf). sedimentni mehanizem nastanka: Ko vulkan izvrže pepel in prah, se ti delci usedejo na površje ali v vodo. Čez čas se pod pritiskom in zaradi usedanja sprimejo v trdno kamnino. Ker gre za proces usedanja (sedimentacije), geologi tuf uvrščajo med piroklastične sedimentne kamnine.
Obdelava in uporaba Tufa nikoli ne poliramo, ker ne doseže sijaja. Uporabljamo ga lahko kot arhitektonski kamen, vendar le na vertikalah, zaščitenih pred padavinami. Tuf so nekoč na Gorenjskem radi vgrajali v domačije kot okenske ali vratne okvirje. Zdrobljene tufe uporabljamo tudi pri izdelavi umetnih fasadnih plošč, kot del agregata, uporablja pa se tudi kot polnilo pri proizvodnji cementa.
Tuf se lahko uporablja tudi za »razstrupljanje« ribnikov in kot dodatek krmi za živino, saj nase veže škodljive snovi, predvsem amonijak. Velikokrat se tuf uporablja tudi v kozmetiki in kot barvilo.
Tuf je po načinu obdelave podoben peščenjaku.
Kategorija:Sedimentne kamnine