Janez Trdina [jánes trdína], slovenski pisatelj in zgodovinar, profesor * 29. maj 1830, Mengeš, † 14. julij 1905, Novo mesto.
Življenje Janez Trdina se je rodil v kmečki družini očetu Andreju in materi Mariji (roj. Kcel). Imel je še tri brate in štiri sestre. Oče je bil dvakrat oženjen. Janez kot tretji otrok je bil iz drugega zakona.
Trdina je od leta 1840 obiskoval ljubljansko gimnazijo in leta 1850 tudi maturiral ter še istega leta odšel na Dunaj, kjer je študiral zgodovino, geografijo in klasično jezikoslovje. Zraven pa je pri Franu Miklošiču študiral še staro cerkveno slovanščino. Ob študiju je prevajal za Mohorjevo družbo. Študij je dokončal leta 1853, in diplomiral leta 1854. Kot profesor je služboval v Varaždinu, kot pripravnik na varaždinski gimnaziji Štefana Muzlerja in od leta 1855 še na Reki. Leta 1867 se je predčasno upokojil, saj je bil zaradi številnih krivičnih tožb zoper njega državne službe sit. Glavni pobudnik teh tožb je bil ravnatelj gimnazije na Reki Tone Mažuranić, ki je do Trdine gojil osebno sovraštvo, ker je bil ta narodno zaveden in ker je v ravnateljevo slovnico uvedel nekaj popravkov. Reški ravnatelj ni nikoli zbral dovolj dokazov, da bi bil Trdina dejansko obsojen ščuvanja mladine proti državi, zato ga je prosil da si poišče novo službo, Trdina pa se je rajši upokojil. Janez Trdina, "Moje življenje", Ljubljanski zvon 1905 in 1906
Preselil se je v Bršljin pri Novem mestu, kjer je prehodil Dolenjsko in Belo krajino in na svojih popotovanjih beležil svoja spoznanja o ljudskem življenju, delu, verovanju in navadah. To je kasneje uporabil v avtobiografskih delih, povestih, črticah in bajkah. Ene izmed znanih del so njegove Bajke in povesti o Gorjancih in Narodne pripovedke iz bistriške doline (Pripovedka od zlate hruške).
Delo Leta 1849 je Janez Trdina objavil prve literarne prispevke v časopisu Slovenija. V letih od 1849 do 1851 je začel objavljati tudi svoje prve pesniške in pripovedne poskuse. Ljudske pripovedke je objavljal pod naslovom Narodne pripovedke iz Bistriške doline, leta 1850 pa je napisal prozni načrt za ep Pripovedka od Glasan-Boga. Sledila sta zgodovinsko-epska pesnitev Bran in pogin Japodov in satirična Pripovedka od zlate hruške. V tem času je napisal tudi literarnokritično razpravo Pretres slovenskih pesnikov, ki je bila izdana v Ljubljanskem časniku leta 1850 in Zgodovino slovenskega naroda, ki je izšla šele leta 1866. Po letu 1851 Janez Trdina skoraj trideset let ni nič objavljal, po premoru pa je prvič objavil v Ljubljanskem zvonu leta 1881 Verske bajke na Dolenjskem, v naslednjih šestih letih pa so v isti literarni reviji izhajale Bajke in povesti o Gorjancih.
Napisal pa je še spominske in narodopisne spise: Hrvaški spomini (1885-1887), Bachovi huzarji in Iliri (1903), Moje življenje (1905-1906), Izprehod v Belo krajino (izide po smrti 1912).
Bibliografija thumb|Bajke in povesti o Gorjancih, 1906
Pesmi Turki na Limbarški gori Razjasnjenje Bran in pogin Japodov Kmetje in žlahtni Kresni Žarki Zadnje besede matere na smrtni postelji Rojenica
Članki in razprave Danska vojska Najnovejša zgodovina slovenska
Spisi iz novomeške dobe (1867-1905) Črtice in povesti iz narodnega življenja - 1880 Vrtilničar Jetnica Pobožni mož Rože in trnje Sprehod v Belo krajino Verske bajke stare in nove - 1881 Dolenjci - 1884 Bajke in povesti o Gorjancih - 1888 Cvetnik Velikani Gospodična Ukleti grad Rajska ptica Ptica Zlatoper Vila Gluha loza Volkodlak Kresna noč Peter in Pavel Bratovska gomila Gospod vedež Dve ljubici - 1905 Vinska modrost
Proza Oblega Ogleja Pisma o slovenski zgodovini
Mladostni spisi (1849-1866) Pripovedke, basni in bajke Narodne pripovedke iz bistriške doline - 1849-1851 Pričetek Mengša Ogrinovo znamenje Veronika Drnovo Jermanova vrata Gradič Hudamos Arov in Zman- 1850 Pripovedka od zlate hruške - 1851 Lisica, volk in medved - 1977
Članki, kritike in razprave Pretres slovenskih pesnikov - 1850 Otok Krk
Poimenovanja
Po njem so leta 1923 na pobudo Ferdinanda Seidla najvišji vrh Gorjancev, do tedaj Sveta Jera, poimenovali Trdinov vrh, kasneje pa tudi planinsko-pohodno Trdinovo pot po Dolenjski. Tudi Kulturni center Janeza Trdine v Novem mestu je poimenovan po njem. Leta 2020 so na Fakulteti za Informacijske študije v Novem mestu nov superračunalnik poimenovali Trdina.
Na dan, ko se je Janez Trdina rodil, je v Mengešu danes občinski praznik, po njem pa imajo poimenovano tudi Planinsko društvo Janeza Trdine Mengeš.
Občina Novo mesto občasno podeljuje Trdinovo nagrado, za dosežke na intelektualnih področjih
Opombe
Viri Janez Trdina, Rože in trnje, Genija, Ljubljana, 2005 Janez Trdina, Bajke in povesti o Gorjancih, Galerija 2, Vrhnika, 2005 Janez Trdina, Bajke in povesti o Gorjancih, založba Karantanija, Ljubljana 1993 Janez Trdina, Če ni lačen, je pa žejen, založba Mladinska knjiga, Ljubljana 2003
Literatura Ilka Vašte, Izobčenec: Roman o Janezu Trdini, Novo mesto: Dolenjska založba, 1960. Janez Trdina - etnolog: Zbornik posvetovanja ob 150-letnici rojstva Janeza Trdine, ur. uredniški odbor Glasnika SED, Novo mesto 1980. Marijan Dović, Janez Trdina med zgodovino, narodopisjem in literaturo, Novo mesto: Goga; Ljubljana: ZRC SAZU, 2005. Vlado Nartnik idr., Zastavil sem svoje življenje - Janez Trdina 1830-1905, Mengeš: muzej, 2005.
Glej tudi seznam slovenskih etnologov seznam slovenskih pisateljev seznam slovenskih zgodovinarjev seznam realističnih pisateljev Wikipedija: WikiProjekt Slovenska mladinska književnost
Zunanje povezave
Janez Trdina - Wikiverza Kulturni center Janeza Trdine Trdinova pot
Kategorija:Slovenski pisatelji Kategorija:Slovenski zgodovinarji Kategorija:Slovenski etnologi Kategorija:Realistični pisatelji * Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali nagrado Kategorija:Slovenski učitelji