1987 (MCMLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Dogodki thumb|Ronald Reagan med govorom pred brandenburškimi vrati: »Gospod Gorbačov, podrite ta zid!« thumb|Gibanje delniškega indeksa 100 največjih podjetij na londonski borzi (FTSE 100) med julijem 1987 in januarjem 1988 11. februar – podjetje British Airways je privatizirano in uvrščeno na borzo. 18. februar – izide 75. številka Nove revije s prispevki za slovenski nacionalni program. 24. februar – pojavi se SN 1987A, prva supernova, vidna s prostim očesom, po letu 1604. 26. februar – v Jugoslaviji izbruhne t. i. »plakatna afera«, ko se izkaže, da je bil plakat za štafeto mladosti, ki ga je izdala ZSMS, predelan izdelek nacistične propagande. 4. marec – afera Iran-Contra: ameriški predsednik Ronald Reagan v televizijskem nagovoru javnosti prizna, da so se pogovori z Iranom sprevrgli v trgovanje z orožjem in talci. 13. april – Portugalska in Ljudska republika Kitajska podpišeta dogovor, po katerem bo Kitajska leta 1999 prevzela suverenost nad Macaom. 28. maj – devetnajstletni zahodnonemški pilot Mathias Rust se izogne sovjetski zračni obrambi in z majhnim zasebnim letalom pristane blizu Rdečega trga v Moskvi. 12. junij – ameriški predsednik Ronald Reagan v govoru v Berlinu pozove sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova, naj Sovjetska zveza odstrani berlinski zid. 28. junij – iransko-iraška vojna: iraška bojna letala bombardirajo naselje Sardašt na zahodu Irana z iperitom. 11. julij – po oceni Organizacije združenih narodov doseže na ta dan število ljudi pet milijard. 31. julij – v spopadih s saudskimi varnostnimi silami v Meki umre več sto iranskih romarjev. 17. avgust – Rudolfa Hessa najdejo mrtvega v njegovi celici v zaporu Spandau; storil naj bi samomor. 23. – 24. september – nacionalistična struja na čelu s Slobodanom Miloševićem prevzame nadzor v Zvezi komunistov Srbije na osmem zasedanju centralnega komiteja (CK ZKS); Miloševićev najvidnejši kritik Dragiša Pavlović je razrešen s položaja v CK. 3. oktober – Kanada in Združene države Amerike sklenejo sporazum o prosti trgovini, predhodnika sporazuma NAFTA. 19. oktober – črni ponedeljek: na borzah po vsem svetu strmo pade vrednost vrednostnih papirjev. 7. november – Zine al-Abidine Ben Ali postane predsednik Tunizije. 15. november – v romunskem mestu Brașov izbruhne množični delavski upor proti Ceaușescujevi ekonomski politiki. 25. november – tajfun Nina doseže Filipine; v divjanju neurja umre 1000 ljudi. 8. december – ameriški predsednik Ronald Reagan in generalni sekretar Sovjetske zveze Mihail Gorbačov podpišeta sporazum o uničenju jedrske oborožitve srednjega in kratkega dosega. izraelsko-palestinski konflikt: v Gazi in na Zahodnem bregu se prične prva intifada. 9. – 15. december – s stavko delavcev ljubljanskega Litostroja pod vodstvom Franceta Tomšiča se prične proces pluralizacije politike v Sloveniji. 20. december – trajekt MV Doña Paz trči v tanker Vector 1 in se potopi v prelivu Tablas na Filipinih, pri čemer po oceni umre več kot 4000 ljudi.
Rojstva thumb|150px|Anže Kopitar 5. januar – Franc Bogovic, belgijski podjetnik in politik slovenskih korenin 20. januar – Marco Simoncelli, italijanski motociklistični dirkač († 2011) 12. marec – Teimour Radjabov, azerbajdžanski šahist 9. april – Jesse McCartney, ameriški pevec 19. april – Marija Šarapova, ruska tenisačica 4. maj – Jorge Lorenzo, španski motociklistični dirkač 22. maj – Novak Đoković, srbski tenisač 24. junij – Lionel Messi, argentinski nogometaš 3. julij – Sebastian Vettel, nemški dirkač Formule 1 1. avgust – Jakov Fak, hrvaški biatlonec 7. avgust – Maj Ti Ngujenkim, nemška novinarka in kemičarka 24. avgust – Anže Kopitar, slovenski hokejist 28. september – Hilary Duff, ameriška igralka in pevka 6. november – Ana Ivanović, srbska tenisačica
Smrti thumb|150px|Andy Warhol 19. januar – Lawrence Kohlberg, ameriški psiholog (* 1927) 23. januar – Gregor Strniša, slovenski pesnik in dramatik (* 1930) 4. februar – Carl Rogers, ameriški psiholog (* 1902) 22. februar – Franjo Dominko, slovenski fizik in astronom (* 1903) Andy Warhol, ameriški slikar (* 1928) 19. marec – Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie, francoski plemič in fizik, nobelovec (* 1892) 27. marec – Stane Kavčič, slovenski politik (* 1919) 19. april – Maxwell Davenport Taylor, ameriški general in diplomat (* 1901) 27. april – Srečko Brodar, slovenski geolog, arheolog in paleontolog (* 1893) 29. april – Slavko Jan, slovenski gledališki režiser in igralec (* 1904) 30. april – Marc Aaronson, ameriški astronom (* 1950) 14. maj – Rita Hayworth, ameriška filmska igralka (* 1918) Vitomil Zupan, slovenski pisatelj (* 1914) 17. maj – Gunnar Myrdal, švedski ekonomist, nobelovec (* 1898) 27. maj – John Howard Northrop, ameriški biokemik, nobelovec (* 1891) 22. junij – Fred Astaire, ameriški pevec, plesalec in filmski igralec (* 1899) 17. avgust – Rudolf Hess, nemški nacistični uradnik (* 1894) 26. avgust – Georg Wittig, nemški kemik, nobelovec (* 1897) 29. avgust – Antoinette de Vaucouleurs, francosko ameriška astronomka (* 1921) 11. september – Peter Tosh, jamajški reggae glasbenik (* 1944) 21. september – Jaco Pastorius, ameriški glasbenik (* 1951) 2. oktober – Peter Brian Medawar, britanski imunolog (* 1915) 9. oktober – William P. Murphy, ameriški zdravnik, nobelovec (* 1892) 13. oktober – Walter Houser Brattain, ameriški fizik, nobelovec (* 1902) 20. oktober – Andrej Nikolajevič Kolmogorov, ruski matematik (* 1903) 7. november – Arne Borg, švedski plavalec (* 1901) 2. december – Luis Federico Leloir, argentinski biokemik, nobelovec (* 1906) 24. december – Joop den Uyl, nizozemski politik (* 1919)
Nobelove nagrade Fizika – J. Georg Bednorz, K. Alexander Müller Kemija – Donald J Cram, Jean-Marie Lehn, Charles J. Pedersen Fiziologija ali medicina – Susumu Tonegava Književnost – Josip Aleksandrovič Brodski (Joseph Brodsky) Mir – Oscar Arias Sanchez Ekonomija – Robert Solow
*