Čopasti ponirek (znanstveno ime Podiceps cristatus) je vodni ptič iz družine ponirkov (Podicipedidae). V večjem delu Evrope je največji in najprepoznavnejši med ponirki.
Opis thumb|left|Glava mladiča z značilnimi progami Čopasti ponirek je dolg 46–51 cm in ima premer peruti 59–73 cm. Ima zelo prepoznavno podolgovato obliko telesa s trupom nizko nad vodno gladino in dolgim, vitkim vratom, ki ga drži bodisi pokonci, bodisi nekoliko nazaj nad trupom. Odrasli v poletnem perju so nezamenljivi s črnimi čopi peres na glavi in rdečerjavimi ob vratu. Od podobnega rjavovratega ponirka ga najlaže ločimo po beli obrobi oči in prisotnosti čopov. Kljun je koničast in zelo dolg. Samca in samice po telesni obliki in obarvanosti ni mogoče ločiti.
Tudi mladiči imajo značilno obarvanost - po trupu so sivi, na glavi pa je črno bel zebrast vzorec, po katerem jih je enostavno ločiti od vseh drugih vrst ponirkov.
Vedenje Čopasti ponirek je vodni ptič. Gnezdo si zgradi blizu obale med rastlinjem. Samica po navadi izleže dve jajci. Mladiči začnejo plavati in se potapljati skoraj takoj po izvalitvi. Eden od staršev jih včasih prenaša na hrbtu.
Dolg in zašiljen kljun izdaja, da so ti ptiči aktivni lovci. Pod vodo lovijo večinoma ribe, pa tudi rake, vodne žuželke in manjše žabe.
Znani so predvsem po zapletenem vzorcu dvorjenja, pri katerem razkazujejo čopke na glavi.
Razširjenost in ogroženost Živijo v sladkovodnih jezerih po vsej Evropi, Afriki in Aziji do Oceanije. Zaradi velikega območja razširjenosti in populacije, ki jo ocenjujejo na 915.000 do 1.400.000 osebkov, ne velja za ogroženo vrsto in je po kriterijih IUCN uvrščen med najmanj ogrožene vrste. Čopasti ponirki, ki živijo v južnejših predelih območja razširjenosti preživijo celo leto na istem območju, severneje živeči pa se pozimi odselijo v toplejše kraje.
V Sloveniji je čopasti ponirek uvrščen na Rdeči seznam ogroženih ptičev gnezdilcev. V Sloveniji so bili še v 1970. letih čopasti ponirki opaženi samo med preletom, kasneje pa so ob povečanju števila pričeli gnezditi, predvsem v severovzhodnem delu države. Ugotovili so, da prezimijo na slovenskem osebki, ki so sem prileteli iz severnejših krajev, od tu pa se odselijo južneje. Prezimujejo predvsem na Dravi, v večjem številu pa tudi na Obali.
Taksonomija Čopasti ponirek je prvi znanstveno opisal švedski naravoslovec Carla Linnaeusa leta 1758 v deseti izdaji njegovega dela Systema Naturae z dvočlenskim imenom Colymbus cristatus.
Danes je ta vrsta tipska vrsta rodu Podiceps, ki ga je leta 1787 uvedel angleški naravoslovec John Latham. Tipska lokaliteta vrste je Švedska.
Znanstveno ime izhaja iz latinščine: ime rodu Podiceps je sestavljeno iz besed – »zadek« in – »noga«, kar se nanaša na lego nog ponirkov, ki so pomaknjene proti zadnjemu delu telesa; vrstni pridevek cristatus pomeni »čopast«.
Podvrste Trenutno so priznane tri podvrste Poletje Zima Znanstveno ime Razširjenost Opombe Aiguamolls de l'Empordà, Katalonija, Španija Nagoja, prefektura Aiči, Japonska P. c. cristatus (Linnaeus, 1758) Evrazija, od Irske in vzhodne Portugalske do Japonske ter na skrajnem severu Afrike Nominalna podvrsta. Bloubergstrand, Cape Town, Južna Afrika Paardevlei, Cape Town, Južna Afrika P. c. infuscatus Salvadori, 1884 Vzhodna in južna Afrika, od Etiopije do Južne Afrike; stalno prisotna vrsta Manj izrazita ali odsotna bela lisa pred očesom v primerjavi z nominalno podvrsto. Penrith, Novi Južni Wales, Avstralija Colac, Viktoria, Avstralija P. c. australis Gould, 1844 Avstralija, Tasmanija, južni otok Nove Zelandije; stalno prisotna ali nomadska glede na razpoložljivost vode Po perju podobna nominalni podvrsti, vendar nekoliko temnejša. Poznana je kot "avstralski čopasti ponirek"; v maorščini .
Galerija
Sklici
Viri
Zunanje povezave
Čopasti ponirek na straneh DOPPS. Čopasti ponirek na straneh Krajinskega parka sečoveljske soline.
Kategorija:Ponirki Kategorija:Ptiči Afrike Kategorija:Ptiči Azije Kategorija:Ptiči Evrope Kategorija:Ptiči Oceanije Kategorija:Ptiči Slovenije Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758