Galenít (iz grške besede galene), pogosto imenovan tudi svinčev sijajnik ali siva ruda, je mineral svinčev sulfid in spada po klasifikaciji H. Strunza v II. razred med sulfide.
Je svinčeno siv in močnega kovinskega sijaja. Na zraku oksidira in postane moten.
Sestava minerala Kemično je skoraj čisti svinčev sulfid z malenkostno primesjo srebra (do 3 %). Čist galenit vsebuje 86,6 % svinca in 13,4 % žvepla, po navadi ima tudi primesi. Nahajališča thumb|150px|left|Galenit iz rudnika Mežica
Galenit je poleg sfalerita poglavitni mineral v Mežici, kjer so rudo kopali že Rimljani, pomemben je bil tudi rudnik v Litiji, ki so ga zaprli v 50. letih, ter najdišča v Knapovžah, Plešah, Remšniku in Okoški gori.
Po svetu najdemo galenit na Kosovu (Rudnik Trepča), v Nemčiji (Mechernich - Eifel, Altenberg - Aachen, Bensberg - Köln, Andreasberg, Han, Freiberg, Erzgebirge), v Avstriji (Pliberk), Italiji (Rabelj, Salafossa, Gorno, Dossena, Sardinija), Španiji (Cabo de Gata in Almeria); Veliki Britaniji (Cumberland); Franciji (Sainte-Marie-aux-Mines), na Slovaškem (Banská Štiavnica), Češkem (Přibram), v Romuniji (Cavnic in Rodna), Bolgariji (Asenovgrad, Madam), v Rusiji (Dalnjegorsk), ZDA ( Joplin v Missouriju, Kansas, Leadville, Aspen, Georgetown, San Juan v Koloradu, Coeur d'Alene v Idahu, Kalifornija), Mehiki (Santa Eulalia) in Avstraliji (Broken Hill).
Uporaba Galenit je glavna ruda za pridobivanje svinca, po navadi pa iz njega kot stranski produkt pridobivajo tudi srebro. Včasih so galenitne kristale uporabljali v radijski tehniki. Sklici
Literatura S. Grafenauer, J. Duhovnik. (1977). Sistematska mineralogija, Ljubljana: Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, str. 53-54. M. F. Altaba, A. S. M. Arribas, G. Tanelli. (1997). Geologija, Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, str. 14. Več avtorjev. (2007). Mineralna bogastva Slovenije, Ljubljana Prirodoslovni muzej Slovenije,
Kategorija:Svinčevi minerali Kategorija:Sulfidni minerali