sličica|Zahodni del Golovca (pogled z Ljubljanskega gradu). Golovec je gozdnata vzpetina jugovzhodno od centra Ljubljane. Njegov najvišji vrh je Mazovnik (450 m), nekoliko nižji Črni hrib (440/442 m), vrh Golovca najbližje Ljubljani (tudi Luknje, med Štepanjo vasjo, Rakovnikom in Observatorijem - 431/438 m), vrh Golovec (413 m) nad Galjevico med Rakovnikom in Rudnikom, Zeleni hrib (354 m) nad Rakovnikom oz. streliščem, Hruševski hrib (408 m) nad Hrušico, Bizoviški hrib (363 m) nad Bizovikom itd.
Golovec predstavlja nadaljevanje Rožnika in Grajskega griča, ter je sestavni del litijske antiklinale oz. Posavskega hribovja, ki se v grebenu proti vzhodu nadaljuje z vasjo Orle oz. hribom Hrastovec (408 m) južno od nje, Molnikom (582 m) in Pugledom (615 m), severneje pa ležijo Dobrunjski hrib (429 m), Breznik (384 m) ter Sveti Urh (342 m) in Zadvorski hrib (401 m) ter v dolini manjši, a relativno strm grič Marenček (415 m).
Golovec se razprostira na 650 hektarjih, od tega jih 635 (oz. 675) prekriva gozd (rdeči bor in smreka, v osrednjem delu še bukev),BARBER, Polona, 2016, Pedološke, mineralne in geokemične lastnosti tal na paleozojskem kremenovem peščenjaku iz okolice Ljubljane : diplomsko delo [na spletu]. 2016. [P. Barber]. [Dostopano 15 marec 2021]. Pridobljeno https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=91333&lang=slv ki se razteza od Grubarjevega prekopa do mesta, ki ga zaznamuje avtocestni obroč okoli Ljubljane.ŽIŽEK, Laura, 2010, Odnos javnosti do gozdov v mestih na primerih Rožnika in Golovca v Ljubljani : diplomsko delo - univerzitetni študij [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta . [Dostopano 13 marec 2021]. Pridobljeno https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=127867&lang=slv Zaščiten je kot območje gozdov s posebnim namenom. Velja za rekreacijsko in sprehajalno območje Ljubljančanov - Mestni gozd Golovec, ni pa razglašen za krajinski park. V ravninskem delu Ljubljanskega polja je gozdov zaradi urbanizacije in kmetijstva malo.Poročilo projektne naloge »Izdelava ocene stanja gozdnih tal v mestni občini Ljubljana«. str. 9. november 2009. Gozdarski inštitut Slovenije. pridobljeno 13. marca 2021
Po njem je dobila ime ljubljanska Četrtna skupnost Golovec. Skozenj poteka dvocevni tripasovni avtocestni predor Golovec, odprt leta 1999.
Na Golovcu stoji Astronomsko-geofizikalni observatorij Golovec (AGO), ki je bil dograjen leta 1959.
Geološke in geografske značilnosti Matično kamnino Golovca sestavljajo kremenov peščenjak, črni in glinasti skrilavec in lapor ter zelo malo apnenca (5%). Na takšni podlagi so se razvila distrična rjava tla, ki so močno zakisana (pH med 4 in 5), na kar poleg podlage vpliva tudi razkroj iglic.
Na njem izvira več potokov. Največja, Bizoviški in Dolgi potok, se izlivata v Ljubljanico. Na Rakovniku sta Veliki in Mali bajer.
Golovec z Rožnikom tvori ljubljanska vrata in je tako vplival na poselitev. Skupaj z grajskim gričem (oba del Posavskega hribovja) in Polhograjskim hribovjem deli obsežno ravnino na Ljubljansko polje in Ljubljansko barje.Vozlišče Slovenije. str. 241. Atlas Slovenije. Založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije. 1992. pridobljeno 13. marca 2021
Pobočni vetrovi z Golovca, ki se pojavljajo zlasti ponoči, so usmerjeni proti nižjim legam in so pomembni za obnovo zraka v mestu.BERČIČ, Katja, 2003, Obrambnogeografsko vrednotenje spodnjega dela Ljubljanske kotline : diplomsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 14 marec 2021]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Bercic-Katja.PDF
Vodovod in kanalizacija V 3. stoletju n. št. je bil od Golovca speljan vodovod, ki je napajal predmestje Emone ob vznožju grajskega griča.VODA V RIMSKI EMONI. vokasnaga.si. pridobljeno 14. marca 2021 V poznih tridesetih letih dvajsetega stoletja so ob Hradeckega cesti pot na Golovec razširili in kanalizirali. Leta 2013 je JP Vodovod-Kanalizacija obnovil vodovod in kanalizacijo po Poti na Golovec.
Vojna zgodovina in vojaškogeografske značilnosti Francoska vojska je leta 1808 utrdila grajski grič in Golovec. Žiga Zois je v pismu decembra tega leta poročal, da je tam vse polno bastij, redut, baterij in magacinov.Ljubljana v napoleonskih vojnah. str. 5. Slovenec: političen list za Slovenski narod (14.08.1942), letnik 70, številka 186a. . pridobljeno 13. marca 2021 Leta 1813 naj bi Avstrijci v napadu na Francoze z Golovca streljali na ljubljanski grad in podrli stolp piskačev, ki je stal na skrajnem južnem vogalu bastije pod palacijem. Po drugih, enako verjetnih razlagah, so ga podrli Francozi med zasedbo gradu ali preurejanjem le tega v vojašnico in vojaško bolnišnico. Med 2. svetovno vojno, februarja 1942, je bila tudi čez Golovec speljana bodeča žica, na katero spominja Pot spominov in tovarištva.Gašper Uršič in Aljaž Vesel. Žice ni več, spomini so ostali. Dnevnikov Objektiv. 7. maj 2016. files.dnevnik.si. pridobljeno 15. marca 2021
Golovec je zemljišče IV. kategorije, oklepno neprehoden in omogoča premik oklepnih enot le po obstoječih komunikacijah.
Na neoglejenih in srednje oglejenih prsteh ob strugah potokov in hudournikov je zaradi večje vlažnosti nosilnost tal majhna in s tem prehodnost zmanjšana. Tla so ob večji vlažnosti lepljiva, drugače pa trda. Talna voda in podtalnica se pojavljata blizu ali na površju. Globina vkopavanja je več kot 2 metra. Na kislih rjavih tleh ni vpliva na premike vozil, talna voda in podtalnica nista prisotni, globina vkopavanja pa je med 50 in 60 centimetri.
V gozdu bukve in rebrenjače so maskirne razmere ugodne od aprila do novembra, drugače pa se delno poveča vidljivost in možnost opazovanja, ter s tem možnost nadzora območja iz zraka in zemlje. Izven obstoječih poti so premiki vozil onemogočeni. Razdalje med krošnjami niso večje od njihovih premerov, ponekod se prepletajo. V večslojnem gozdu krošnje tvorijo dva ali več višinskih slojev, kar otežuje preglednost in prehodnost, vključno za pehoto. V enoslojnem gozdu so drevesne krošnje iste višine. Maskirne razmere so slabše, kot v večslojnem gozdu, boljše pa so razmere za prehodnost in preglednost.
V gozdu rdečega bora in borovnice je gozd mešan, vendar prevladujejo iglavci, ki nudijo maskirne razmere vse leto. Premik vozil je omejen na obstoječe poti.
Flora in favna
Živalstvo Golovec je bil eno izmed območij lova na šoje, vrane, kavke, krokarje, srake in kragulje, ki je zamrl po letu 1941. Med kongresom Svete alianse leta 1821 v Ljubljani je cesar Franc I. na Golovec hodil lovit ptice.Holz, Eva. POTOVANJE PO SLOVENSKIH DEŽELAH V ČASU OD PROPADA ILIRSKIH PROVINC DO UVEDBE ŽELEZNICE,KO ŠE NISO IZUMILI TURIZMA. str. 56. Razvoj turizma v Sloveniji: Zbornik referatov. [uredila Franc Rozman, Žarko Lazarevič]. - Ljubljana : Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1996. dostopno na https://www.sistory.si/cdn/publikacije/31001-32000/31450/razvoj_turizma_v_Sloveniji.pdf. pridobljeno 16. marca 2021 Leta 1925 je ljubljansko mestno lovišče obsegalo precejšen del Golovca.Lov ljubljanske mestne občine. str. 4. Slovenec: političen list za Slovenski narod (13.05.1925), letnik 53, številka 106. . pridobljeno 13. marca 2021
Populacija divjega petelina je izumrla na začetku 20. stoletja, gozdni jereb pa se je ohranil do konca 20. stoletja. Skobec verjetno gnezdi tudi na Golovcu, kjer se je že bila invazija krivokljuna, ki se zgodi, ko se ptice iz severnih gnezdišč po letih obilnega obroda smeke, ki mu sledi leto slabega obroda, v velikem številu pojavijo na jugu.Ptice Ljubljane in okolice. Davorin Tome, Al Vrezec, Dejan Bordjan. Mestna občina Ljubljana, Oddelek za varstvo okolja, Zarnikova 3, Ljubljana 2013. (slovenščina in angleščina). dostopno na https://www.ljubljana.si/assets/Uploads/Ptice-Ljubljane.pdf. pridobljeno 13. marca 2021
Živali so na Golovcu vedno živele, jih pa to območje privlači, ker se njihovo življenjsko območje zunaj mest krči, v mestih pa je veliko hrane. Dostopa jim ljubljanska obvoznica ne omejuje, saj je npr. predor Golovec pri razcepu Malence precej širok. Leta 2007 so na Golovcu opazili medvede, ki v gozdove znotraj obvoznice zelo redko zaidejo. Leta 2008 je na Golovcu stalno živelo okoli 30 divjih prašičev (sedem vodečih svinj s 15 mladiči in še vsaj eno skupina lanščakov, živali v drugem letu starosti), kar je glede na rekreativne aktivnosti in okoliško poseljenost veliko. Po besedah lovcev ta vrsta poleg sivih vran in šoj predstavlja problem zaradi povzročanja škode in nesreč. Po odloku iz leta 2004 znotraj avtocestnega obroča niso smeli opravljati odstrela. Danes se na Golovcu lahko strelja le v določeni meri in pod posebnimi pogoji in sicer divjega prašiča zaradi škode, srnjad zaradi povozov in lisice zaradi vdorov v kurnike. Na Golovcu biva tudi jazbec.
Rastlinstvo Golovec sodi med t.i. zelene kline Ljubljane, ki so osnovni gradniki zelenega sistema in nosilci cele vrste ekoloških, socialnih in estetskih funkcij v mestu. Njegovi gozdovi varujejo pitno vodo, ščitijo pred poplavami z zadrževanjem vode in zmanjšujejo erozijo tal na strmih pobočjih.
Na pobočju pri naselju Bizovik, vzdolž bizoviškega potoka, prevladuje združba rdečega bora in borovnice (rdeči bor, navadna smreka, pravi kostanj, graden, navadna breza), mešan gozd večinoma srednje rasti (premer debel: 20-30 cm, višina 18-20 cm), ki je gost, večslojen na spodnjih pobočjih, drugače pa večinoma enoslojen.
Drugje prevladuje združba bukve in rebrenjače (bukev, graden, pravi kostanj, navadna smreka, rdeči bor, bela jelka, navadna breza), mešan gozd večinoma srednje rasti (premer debel: 20-40 cm, višina 18-25 cm), ki je gost, večslojen na spodnjih pobočjih, drugače pa večinoma enoslojen.
V žledolomu leta 2014 so bili golovški gozdovi nekoliko manj poškodovani, kot tisti v Tivoliju, na Šišenskem hribu in grajskem griču. Na delu, ki je bil še posebej uničen, so izvedli vedutno sečnjo in obiskovalcem odprli pogled na Ljubljansko barje in Krim.
Pogozdovanje in pozivi k zaščiti