Humoreska je vedra, s humorjem prežeta zgodba oziroma pripoved. Smeh vzbuja s smešnimi imeni, dogodki, značaji oseb... Norčuje se in opozarja na napake ljudi.
Humoristična književnost Humoreska spada na področje humoristične književnosti, tj. književnosti, ki vsebuje humor, komičnost ali vedro šaljivost in z njimi zbuja smeh. Sem štejemo še druge krajše zvrsti v vezani besedi in prozi (smešnico, aforizem, anekdoto, satiro, parodijo, travestijo in grotesko) ter v dramatiki (komedijo in farso). Daljša pripovedna proza je redka.
Razvoj Stari Grki so poznali šaljive zgodbe o Abderitih, v 13. stoletju se je za to zvrst udomačil francoski izraz fabliaux, v 15. stoletju facetije (šaljive novele).
Značilnosti V šaljivi zgodbi gre za to, da iznajdljivi in zviti junak pretenta nespametnega nasprotnika ali pa se bralec nasmeje na račun čudnih navad drugih skupnosti. Na koncu se pojavlja komični preobrat – poanta. Motivi so zvijača, laž, bahaštvo, jezičnost, razkritje zakonske nezvestobe in pokvarjenost duhovščine. Osebe so tipi, v zgodbi nastopajo far, študent, krčmar, kmet, oblastnik ali cigan. Far in kmet sta prikazana v svoji slabši podobi, študent za svoje hudomušnosti ostaja nekaznovan. Smeh povzročajo človekove naravne potrebe po hrani, pijači, erotiki in povezane telesne dejavnosti (skatološka tematika), kar prispeva k robatosti komike. Po zgradbi so humoreske preproste, enopramenske in večinoma enoepizodne, a se pogosto povezujejo v zbirke. Komika je situacijska ali besedna, pri slednji komični učinek nastaja iz besedne igre, npr. iz nalašč dobesedno in narobe razumljenih izjav in z uporabo dialekta. Humoreske so dramatizirali v burke in veseloigre. Od anekdote se razlikujejo po dobrodušnosti, ruralnih temah, interesu za dejanje (namesto za značaj) osebe in po nagnjenosti k pretiravanju.
V okviru mladinske književnosti so literarni teoretiki odkrili posebno vrsto humoreske: »nadrealno komično pripoved«. Zanjo je značilen motiv narobesveta, kar pomeni, da dogajanje v zgodbi ne poteka po zakonih logike. Povezava med realnim in irealnim svetom je obrnjena. Junakom se zdi fantastičen svet edini resničen, realni svet je zanje zlagan; taka je tudi perspektiva otroškega bralca.
Humoreska na Slovenskem V drugi polovici 19. stoletja se je humoreska uveljavila tudi v slovenski literaturi. Med humoreske lahko prištevamo nekatere kratke zgodbe Josipa Jurčiča (Po tobaku smrdiš), a je svoja dela kot humoresko izrecno označil šele Janko Kersnik (Nova železnica, Dva adjunkta, Dohtar Konec in njegov konj, Kolesarjeva snubitev). Humoreske so pisali še Fran Detela, Rado Murnik, Ljudevit Pivko, Niko Kuret, Manko Golar, Janko Mlakar in Fran Milčinski, ki je med naštetimi najpomembnejši. Poleg ustnega izročila ljudskih šal in zgodb, ki je sooblikovalo začetke umetne proze pri vajevcih (še posebej pri Simonu Jenku – Kaznovana tercijalka, Predpustnica) so na Slovenskem poznali šaljive zgodbe iz evropske ljudske knjige o Nemškem Pavlihi v slovenski preobleki. Serijska junaka tujega izvora sta bila še Lažnivi Kljukec (kako se mu je na morju, na suhem in v vojski godilo) in turški Pavliha Nasredin hodža (Nasredinove burke). V središče je lahko postavljen tudi bebček (npr. Poldrugi Martin) oz. bebasti kolektiv: Višnjegorci (J. Jurčič, Kozlovska sodba v Višnji Gori), Marberžani (L. Pivko), Butalci in Ribničani (F. Milčinski), Lemberžani (N. Kuret), Verženci (M. Golar).
Slovenski avtorji humoresk
Ferdo Kleinmayr, Tilho in drugi: zbirka humoresk in satir, 1906 Rado Murnik, Jari junaki: humoreske, 1909 Valentin Korun, Spake: satire, humoreske in drugo, 1910; Iz dnevnika malega poredneža: ameriška humoreska, 1910 Fran Milčinski, Cvetje in trnje izpod peresa Fridolina Žolne: izbrane povesti, humoreske in satire, 1948 Frane Milčinski, 13 in ena: humoreske Franeta Milčinskega - Ježka, 1951 Dušan Mevlja, Vesele in pikre: (šestnajst humoresk), 1952; Gledališke humoreske, 1953; Oh, ta zamišljenost: humoreske in satire, 1962; Smeh za kulisami: humoreske, satire, anekdote, 1969; Koktajl humorja in satire, 2002 Vladimir Bartol, Tržaške humoreske, 1957; Mangialupi in drugi: humoreske, 2003 Damir Feigel, Ob obratu stoletja: humoreske, 1960; Pol litra vipavca: izbrane humoreske, 1978; Humoreske, 2009 Žarko Petan, Humoreske z napako, 1962 Smiljan Rozman, Na tekočem traku: humoreske, 1962 Marjan Kolar, Samomor v nebesih: humoreske, 1964 Avgust Petrišič, Lacht mit uns: Schwänke, Anekdoten, Humoresken, 1964 Jan Baukart, Štorije vüjeca Balaža no drüge, 1968 Jordan Tomšič, Praznični dan: humoreske, črtice, satire, 1971 Branko Šömen, Skregan s pametjo: humoreske, 1973 France Brenk, Ljubljanski Amerikanci in druge humoreske, 1979 Marjan Moškrič, Iz žabje perspektive: humoreske, 1979; Pri nas je vse v redu in druge humoreske, 1981 Vladimir Kovačič, Bele noči in nekoliko črni dnevi: humoreske, 1979 Igor Torkar, Zlatoustova pratika: satirične pesmi in humoreske, 1981; Satirični koledar: satirične pesmi in humoreske, 1992 Evgen Jurič, Leva dlaka je Jaka: humoreske, 1982; Evgen Jurič vam servira. 2, Humor za vesele družbe, 1994 Tone Partljič, Kulturne humoreske, prosim, 1988; Goool!: predvolilne humoreske, 1992 Emil Frelih, Smeh je poljub brez obljub: humoreske in satire, 1992 Rafael Zorman, Poučna erotična humoreska ali Trde litanije za kondomska leta : mehko - trdi izpiti : 1988-1992, 1992 Zlata Volarič, Korak naprej, korakec nazaj, 1994; Biseri v dežju: humoreske, 1995; Ujeti ples: humoreske, 1995; Let brez perutnic: humoreske, 1996; Včerajšnji koraki: humoreske, 1996; Pesem brez konca: humoreske, 1997; Skriti sijaj iskric: humoreske, 1999; Skrito v dlaneh: humoreske, 2001; Odstrti lesk: humoreske, 2002 Mire Štefanac, Deveti dan: humoreske in groteske, 1995; Noetova barka, 2001 Nada Gaborovič, Skozi obdobja: humoreske in satire, 1999 Marjan Tomšič, Škatlarji: humoreska, 1999 Darko Hederih, Bogdan je imel prav, 2002 Ivko Spetič - Magajna, Humoreske, 2002 Nelda Štok - Vojska, Antónci v Pridvoru, Istrjáni na Obali: zgodbe, humoreske in igrice, 2002 Franček Bohanec, Stovraga: humoreske, 2004 Franjo Frančič, Barufa in kažin: humoreske in satire, 2005 Milan Petek Levokov, Paprike! Paprike!: satire in humoreske, 2007 Ivan Sivec, Sol življenja: humoreske, veseli prizori, pesniške parodije in šaljivi drobir, 2007 Boris Višnovec, Življenje je lepo: humoreske, 2008 Sandi Zalar, Biba, 2008 Jože Volarič, Davek na zvedavost, 2009; Mobilni telefon in nataliteta, 2009 Žiga Valetič, Humoreske, 2010
Glej tudi
humoristična povest
Viri Enciklopedija Slovenije, 4 in 13. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1978–2002. Dlib: humoreska Miran Hladnik: Šaljiva zgodba
Kategorija:Humor Kategorija:Književnost