Virtualna skupnost (angl. virtual community), tudi spletna skupnost, socialna skupnost, e-skupnost ali online skupnost, je skupina ljudi, katerih interakcija v osnovi poteka prek komunikacijskih medijev kot so pisma, telefon, elektronska pošta ali prek Useneta, zaradi socialnih, profesionalnih ali izobraževalnih namenov. Če je mehanizem, ki to omogoča, računalniško omrežje, potem temu rečemo online skupnost. Virtualne in online skupnosti so postale nadomestne oblike komunikacije celo med ljudmi, ki se poznajo tudi v realnem življenju. Pri programski opremi namenjeni druženju najdemo veliko različnih aplikacij, ki jih lahko uporabljamo ločeno ali v kombinaciji, vključno s pogovornimi sobami (angl. chatrooms) ali forumi, kjer lahko uporabljamo glas, video tekst ali avatarje. Značilna socialno-tehnična sprememba se odraža v hitrem širjenju takšnih socialnih omrežij, ki temeljijo na internetu. Kopičenje vseh online skupnosti včasih poimenujemo »metaverzum«.
Pri virtualni skupnosti gre za združevanje posameznikov ali poslovnih partnerjev preko interakcije glede na interese, kjer je interakcija vsaj delno podprta in/ali posredovana s tehnologijo in se ravna po nekaterih protokolih ali normah.
Virtualne skupnosti predstavljajo pomemben mejnik v razvoju interneta in z nijm povezanih oblik družbenega delovanja v informatični oz. omrežni družbi. Virtualne skupnosti so doživele dodatni vzpon v zadnjem času, ki ga označujejo kot obdobje spleta 2.0 (ang. Web 2.0) ali družbenega spleta, uporabniško generiranih vsebin (ang. user generated content) in družbenih medijev (ang. social media). Poleg tega so socialne skupnosti dokončno prodrle iz prostora (kibernetskega) subkulturnega udejstvovanja v množično obliko povezovanja ljudi na svetovnem spletu.
Internet povezuje ljudi s celega sveta in omogoča, da se glede na interese, skupne cilje, podporo itd., uporabniki povezujemo v virtualne skupnosti, ki kot npr. IRC, delujejo glede na družbene konvencije. Programska oprema omogoča interakcijo na besedilni, avdio in video ravni. Virtualne skupnosti združujejo posameznike ali poslovneže, med katerimi poteka interakcija glede na skupni interes in kjer je interakcija vsaj delno tehnološko posredovana. Obstajajo različni nivoji virtualnosti, kar je predvsem pomembno za podjetja, kjer komunikacija poteka v fizičnem prostoru (face-to-face) ali pa v virtualnem. Pri tehnološko posredovani interakciji ni omejenosti le na računalnike, ampak ta poteka tudi preko drugih tehnologij (npr. mobilna tehnologija)! Virtualne skupnosti služijo tudi za nakupe, prodajo in pridobivanje znanja. Pomembno je izpostaviti, da v skupnostih uporabniki diskutirajo o skupnih interesih, pridobivajo nova poznanstva (družbeni kapital) in odkrivajo nove identitete (kar omogoča anonimnost interneta).
Pregled
Ideja, da mediji lahko generirajo skupnost ni nova. V 17. stoletju so učenci v povezavi z Royal Society v Londonu oblikovali skupnost s pomočjo izmenjave pisem. Skupnost brez bližine, kot jo je poimenoval Melvin Webber leta 1963 ali osvobojena skupnost, kot ji je rekel Barry Wellman leta 1979 in s tem začel z modernim obdobjem razmišljanja o skupnosti brez fizičnega prostora. Delo Imagined Communities Benedicta Andersona iz leta 1983 opisuje kako različne tehnologije, kot je nacionalni časopis, prispevajo k razvoju nacionalne in regionalne zavesti v času prvih nacionalnih držav.
Termin skupnost je, kadar je uporabljen za opisovanje virtualnih skupnosti, v nekaterih krogih sporen. Tradicionalna definicija skupnosti služi opisovanju geografskih entitet (vasi, okrožja, itd.). Virtualne skupnosti so seveda po navadi geografsko razpršene in zato niso skupnosti, ki bi pripadale izvirni definiciji. Nekatere online skupnosti so geografsko povezane in jih poznamo kot skupnostne spletne strani (angl. community websites). Če imajo nekateri skupnosti za enostavne postavljene meje med tistimi, ki so člani skupnosti in med tistimi, ki niso, potem virtualne skupnosti zagotovo spadajo pod skupnosti. Ideja o povsem omejenih skupnostih je naletela na kritiko, odkar so skupnosti fluidne ravno toliko kot so statične; s člani, ki se jim pridružujejo in jih zapuščajo ali so celo člani več skupnosti hkrati.
S tematiko spletnih skupnosti se ukvarjajo številni avtorji z več področij (sociologija, računalništvo, psihologija, (informacijski sistemi), vendar splošno sprejete definicije spletne skupnosti ni.
Različne discipline na virtualne skupnosti gledajo iz različnih zornih kotov, poleg tega pa se sočasno s tehnološkim razvojem spreminja tudi razumevanje virtualnih skupnosti. Rheingold Rheingold,(1993) The virtual community: Homesteading on the electronic frontier. USA: Addison Wesley. prvi definira virtualno skupnost kot spletne družbene agregate, ki nastanejo, ko ljudje dovolj dolgo in z dovolj veliko mero občutka za sočloveka vodijo javne diskusije, da pride do oblikovanja mrež medosebnih odnosov v kiberprostoru. Čeprav so člani virtualnih skupnosti med seboj prostorsko dislocirani, te niso zato nič manj resnične. Vzpostavitev trdnega in dolgotrajnega prijateljstva je možna tudi na spletu.
Izraz virtualna skupnost pripisujejo knjigi Howarda Rheingolda, ki nosi isti naslov in je bila objavljena leta 1993. V knjigi najdemo razpravo o njegovih dogodivščinah na The WELL in nadalje o računalniško posredovani komunikaciji in o socialnih skupinah. Internet kot ga poznamo danes, s tehnologijami kot so: Usenet, MUDs(Multi-User Dungeon) in njihovimi izpeljankami MUSHes in MOOs, IRC (Internet Relay Chat), pogovornimi sobami in elektronskimi mailing listami; takrat še ni uporabljalo veliko ljudi. Rheingold se je osredotočil na možne prednosti, ki bi jih doprineslo pripadanje taki skupini, tako na ravni družbe kot na ravni posameznika in njegovega psihičnega počutja. Rheingoldovo delo Virtual Community lahko primerjamo s člankom Marka Granovetterja American Journal of Sociology, ki je bil objavljen dvajset let prej. Rheingold je prevedel, prakticiral in objavil Granovetterjeva razmišljanja o močnih šibkih vezeh v online svetu. Njegov komentar na prvi strani celo ilustrira socialna omrežja v virtualni družbi: »Moja sedemletna hči ve, da se njen oče zbira z družino nevidnih prijateljev, za katere se zdi, da so zbrani v njegovem računalniku. Včasih govori z njimi, čeprav jih nihče drug ne more videti. Ve tudi, da se ti nevidni prijatelji včasih pojavijo v živo, utelesijo se iz sosednjega bloka ali pa iz povsem drugega konca sveta.« V svoji popravljeni verziji dela Virtual Community gre Rheingold celo tako daleč, da pravi, da če bi prebral delo Wellmana prej, bi se naslov njegove knjige glasil »online social networks«.
Virtualna skupnost še vedno nima univerzalne definicije. Rheingoldova definicija vsebuje termine socialne agregacije in osebnih razmerij. Lipnack in Stamps Lipnack in Stamps, (2000) Virtual Teams: People Working Across Boundaries with Technology. Canada: John Wiley & Sons. ter Mowshowitz so dali poudarek na to kako virtualen skupnosti lahko delujejo prek prostora, časa in organizacijskih meja. Lipnack in Stamps sta omenila skupen namen, Lee, Eom, Jung in Kim, pa so predstavili desocializacijo, kar pomeni, da je vse manj vsakdanjih interakcij z ljudmi v tradicionalnem pomenu, zvišuje pa se stopnja interakcij v virtualnih družbah. Calhoun predstavlja argument, kjer trdi, da gre v virtualnih omrežjih za brezosebnost. Trdi, da ima IT negativen vpliv na offline interakcije med posamezniki, ker je virtualno življenje prevzelo naša življenja. Verjame, da to prav tako ustvarja različne osebnosti v ljudeh, ki lahko povzročijo trenja tako v offline kot v online skupnostih ter pri osebnih kontaktih. Vendar pa več kot deset let raziskav ni podprlo Calhounovih argumentov.
Različni avtorji o virtualnih skupnostih
Lawrence virtualne skupnosti vidi zgolj kot družbene mreže. Murphy koncept virtualne skupnosti razume kot splet ponavljajočih se menjav številnih udeležencev prek računalniško posredovane komunikacije in ga omeji na virtualne forume, ki jih tvorijo prispevki in diskurz somišljenikov. Za Rothaermela in Sugiyamo je pojem virtualne skupnosti še najbližje Tonniesovemu konceptu miselne skupnosti (ang. community of mind), le da ta ni vezana na prostor in čas. Brown in Duguid virtualne skupnosti enačita z družbenimi svetovi in jih vidita kot podaljšek tradicionalnih skupnosti Rothaermel in Sugiyama , (2001) Virtual internet communities and commercial success: individual and community-level theory grounded in the atypical case of TimeZone.com..
Socialni psiholog Blanchard virtualne skupnosti preučuje z vidika “občutka skupnosti”, ki nastane med člani virtualne skupnosti, in jih definira kot skupino ljudi, ki prihajajo v stik drug z drugim primarno prek računalniško posredovane komunikacije. Člani se s skupino identificirajo in imajo razvit občutek pripadnosti in navezanosti drug na drugega. Hagel in Armstrong definirata virtualne skupnosti kot računalniško posredovane prostore s potencialom za integracijo vsebin in komunikacije, s poudarkom na računalniško generiranih vsebinah, ki prinašajo vrednost podjetjem. Virtualne skupnosti pripomorejo h graditvi odnosov, saj povezujejo ljudi z enakimi interesi ne glede na prostor in čas. Kozinets definira virtualne skupnosti kot e-plemena (ang. e-tribes), ki jih združujejo skupni kulturni ali subkulturni interesi in družbene vezi. Lee in drugi med seboj primerjajo devet najbolj popularnih definicij virtualnih skupnosti in na podlagi tega postavijo svojo delovno definicijo. Virtualne skupnosti vidijo kot kiberprostore, podprte z računalniško posredovano informacijsko tehnologijo, katerih člani med seboj dovolj dolgo komunicirajo, sodelujejo ter ustvarjajo uporabniško generirane vsebine, da pride do vzpostavitve medsebojnih odnosov.
Sintetiziranje definicij predlaga slednje:
Iz različnih opredelitev pojma virtualna skupnost lahko povzamemo, da je virtualna skupnost posledica zbiranja različnih ljudi okoli skupnega področja zanimanja. Najpomembnejša aktivnost, na kateri skupnost temelji, je interakcija med posamezniki. Ta se odvija v okviru klepetalnic, forumov, oglasnih desk ipd.
Virtualna skupnost je socialno omrežje s skupnimi interesi, idejami, nalogami ali cilji, ki vzajemno delujejo v virtualni skupnosti preko časa, geografskih in organizacijskih meja in omogoča razvoj osebnih vezi. Različne virtualne skupnosti imajo različne stopnje interakcije in participacije med svojimi člani. Te stopnje od dodajanja komentarjev do blogov ali sporočil, ki si jih pošiljajo igralci online video iger, kot je MMORPG. Tako kot pri tradicionalne skupine ali klubi, se tudi virtualne skupnosti ne samo pogosto delijo na podskupine (klike) ampak se te celo ločijo in ustvarijo nove skupnosti. Amy Jo Kim poudarja potencialne raznolikosti med tradicionalno strukturiranimi online skupnostmi (sporočila, pogovorne sobe, itd.) in bolj individualno osredotočenimi socialnimi orodji (blogi, instant messaging buddy listami, itd.) in pravi, da ti drugi vse bolj pridobivajo na popularnosti. Danes virtualne ali online skupnosti uporabljamo za različna socialna in profesionalna sodelovanja skupin prek interneta. Ni nujno, da so med člani močne vezi. Rheingold je menil, da se oblika virtualne skupnosti kjer ljudje dovolj dolgo javno razpravljajo z dovolj močnimi človeški čustvi preoblikuje v mreže osebnih razmerij. Tako ima distribucija e-mail liste lahko na tisoče članov, ki so si med seboj večinoma neznani. To je v koraku z liberalnim načinom uporabe izraza skupnost.