thumb|250px|right| grb rodbine Herberstein
Herbersteini so bili plemiška rodbina, ki je na Slovenskem bivala med 15. in 20. stoletjem. Na ozemlju današnje avstrijske zvezne dežele Štajerske so omenjani že v 12. stoletju.
Potem, ko je leta 1290 rodbina pridobila grad Herberstein, se je pričela imenovati po njem. Grad je ostal sedež rodbine več kot 700 let in je še vedno v lasti te družine. Istoimensko gospostvo je bilo eno največjih na Avstrijski Štajerski.
Leta 1537 so bili Herbersteini povzdignjeni v stan nemških državnih baronov. Leta 1644 je rod pridobil dedni naziv grofov v Avstriji, v nemške državne grofe pa so bili povzdignjeni leta 1710. thumb|250px|Grb baronov Herberstein iz Johann Siebmacher–jeve grbovne knjige iz 1605
Po 2. svetovni vojni so se umaknili iz ozemlja Slovenije, kjer so sicer v različnih obdobjih imeli številna posestva in gradove.
Rodbina Herberstein je med drugimi posedovala gospostva in gradove: grad Herberstein na Avstrijski Štajerski (1200– dvorec Dornava (1587–1667), grad Ptuj (1873–1945), grad Hrastovec (1481–1802, 1909–1945), grad Vipava (1487–1557), grad Rotenturn pri Gornji Radgoni (1717–1789), dvorec Betnava, (1587–1667), dvorec Ravno polje pri Ptuju (1907–1945), grad Vurberk, (1619–1715, 1907–1945), grad Viltuš, (1587–1635), dvorec Turnišče, (1626–1676), grad Lupoglav v Istri (1411–1525), itd.
Pomembni predstavniki rodbine
Žiga Krištof Herberstein, ljubljanski škof (1644–1716) Karel Janez grof Herberstein, ljubljanski škof (1719–1787)
Siegmund Herberstein, (Sigismund oz. Žiga), diplomat (1486–1566).
Viri
Glej tudi seznam plemiških rodbin na Slovenskem
Kategorija:Herbersteini