thumb|right|250px|Sonce se je zjokalo, spomenik udeležencem Zadnjega spusta po Savi pri Hidroelektrarni Blanca sestoji iz dveh granitnih blokov; spodnji ponazarja valove Save, iz njega pa se dviga zgornji, na katerem je upodobljeno sonce in pod njim krogle, od katerih jih ima 13 vrezan križ, iz katerega polzi solza.
Zadnji spust po Savi je bila odprava s kanuji po reki Savi od Sevnice do Brestanice, ki jo je organiziral sevniški župan Kristijan Janc. Odvijala se je v četrtek, 3. julija 2008. Končala se je tragično s 13 preminulimi. Velja za najhujšo nesrečo na vodi v Sloveniji.
Namen in načrt spusta thumb|right|250px|Hidroelektarna Blanca v gradbeni fazi (leto 2008)
Namen spusta je bil še zadnjič ogledati si Savo, preden jo ujamejo v pregrado Hidroelektrarne Blanca, se družiti z vsemi, ki so vpeti v projekt gradnje elektrarne in pokazati, da se lahko imajo prijetno. Dejanje bi imelo simbolni pomen, saj po zaprtju prehodnosti reke na Blanci spust ne bo več možen.
26. junija 2008 je Kristjan Janc poslal Vabilo na zadnji spust po naravni strugi reke Save od Boštanja do Brestanice. V njem je zapisal: »Reka Sava spreminja svojo zunanjo podobo, zato vas vabim, da se še zadnjič, predno jo ujamejo v pregrado Hidroelektrarne Blanca, spustimo po njenem naravnem toku od železniškega mostu v Šmarju do Brestanice s čolni. V Savo se bomo spustili z rafti pod železniškim mostom v Šmarju v četrtek, 3. julija 2008 ob 16. uri v spremstvu izkušenih raftarjev in pod nadzorom gasilcev, ki nas bodo spremljali. Vožnjo bomo končali v Brestanici, kjer bomo nato ob Brestaniškem ribniku spust primerno zaključili. V Sevnico do naših avtomobilov se bomo vrnili z avtobusom...«Kristijan Janc jv vabilu in pa v zadnjem intervjuju navedel, da se bo pot začela v Boštanju. Dejansko se je začela v Sevnici. V vabilu je še navedel, da se bodo spustili z rafti, v resnici pa je šlo za kanuje. Vabilu so se odzvali vsi povabljenci.
Dolžina načrtovane poti znaša okoli 15 kilometrov. Preveslali naj bi jo približno v dveh in pol do treh urah. Peljali naj bi se mimo hidroelektrarne Blanca, ki je bila uradno še vedno gradbišče. Na gradbišču so v ponedeljek, in sicer prej kot je bilo sprva načrtovano, minirali zaščitni zid. Ta je gradbišče varoval pred vdorom vode. Tako so reko iz struge preusmerili čez jez in prelivna polja. Pot po naravni strugi reke Save torej ni bila več mogoča. Čeprav osnovnega namena spusta ni bilo več možno doseči, so ga nameravali izpeljati. Predstavniki sevniške občine, ki so spust organizirali, so se oglasili na podjetju Hidroelektrarne na spodnji Savi, kjer so jim odločno odsvetovali spust čez prelivna polja blanške hidroelektrarne.
Udeleženci
Spusta se je udeležilo 31 ljudi, od tega 27 v štirih kanujih (v treh čolnih po 7 ljudi in v enem 6) in 4 v gasilskem spremljevalnem čolnu.http://evcha-cha.blogspot.com/2008/07/zadnji-spust.html (26. julij 2008)<http://mefeedia.com/entry/zadnji-spust-po-savi-oddaja/10500713/ (26. julij 2008)
Preminule osebe so zapisane krepko, seznam se nanaša na čas ob vkrcanju v Boštanju.
1. sevniški čoln, udeleženci iz sevniške občine
Ana Janc, žena župana Kristjana Janca Kristijan Janc (* 1960), župan Občine Sevnica in poslanec v Državnem zboru Marjan Kogovšek (* 1957), predsednik Krajevne skupnosti Boštanj, svetnik Občinskega sveta Občine Sevnica, strojnik opreme in vodja jezovne zgradbe v Jedrski elektrarni Krško Mihael Metelko (* 1963), predsednik Krajevne skupnosti Studenec Vladimir RibičVladimir oziroma Miran Ribič (* 1970), vodja tehnične službe pri podjetju Infra Mitja Špilek (* 1982), s Čateža ob Savi, spremljevalec-krmar Janko Zemljak (* 1958), samostojni podjetnik (Gradbeni biro, projektiranje, inženiring in tehnično svetovanje), pogodbeni sodelavec podjetja Infra (nadzornik za tehnična dela Infre)
2. sevniški čoln, udeleženci iz sevniške občine
Vojka Alif (* 1971), referentka za pripravo dela pri podjetju Infrahttps://web.archive.org/web/20121015090953/http://www.infra.si/kontakt.html (21. julij 2008), Vojka Alif in Miran Ribič na neposodobljeni kontaktni strani podjetja Infra, nekdanja sodelavka Radia Sevnica in kasneje Radia Brežice Rudolf Dobnik (* 1961), podžupan Občine Sevnica, svetnik Občinskega sveta Občine Sevnica Mateja Konajzler (* 1979), višja svetovalka splošne službe na sevniški občini in predsednica odbora za spremljanje gradnje Hidroelektrarne Blanca Bojan Lipovšek (* 1951), direktor Komunale Sevnica, predsednik Krajevne skupnosti Sevnica Aleš Logar (* 1973), iz Krmelja, spremljevalec-krmar, pripadnik Slovenske vojske Bogoslav Peklar (* 1949), predsednik Krajevne skupnosti Blanca Branko Safič (* 1942), svetnik Občinskega sveta Občine Mokronog - Trebelno, predsednik Občinskega odbora LDS Mokronog - Trebelno, predsednik Ribiške družine Marok Sevnica
1. krški čoln, udeleženci iz krške občine
Albina Bezjak, predsednica posebne komisije za gradnjo Hidroelektrarne Krško, pooblaščenka Občine Krško Franc Bogovič (* 1963), župan Občine Krško, član nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne Bojana Bogovič, žena Franca Bogoviča Uroš Bogovič, (* 1998), najmlajši sin Franca in Bojane Bogovič Milan Jamnik, spremljevalec, lastnik kanujev Simona Lubšina, vodja Oddelka za urejanje prostora in varstvo okolja na Občini Krško
2. krški čoln, udeleženci iz krške občine
Melita Čopar, direktorica Občinske uprave Krško Srečko Ocvirk, podžupan Občine Sevnica, edini sevniški predstavnik Božidar ResnikBožidar oziroma Božo Resnik, direktor krškega komunalnega podjetja Kostak Metka Resnik, žena Božidarja Resnika, poslovna sekretarka na Občini Krško Tone Zakšek Tonika Zakšek, žena Toneta Zakška Edi Zidarič, vodja tehničnega sektorja v Termoelektrarni Brestanica
Gasilski spremljevalni čoln
Goran Rovan, novinar, fotograf, dopisnik Radiotelevizije Slovenija Tomi Naglič, nečak Gorana Rovana, ljubiteljski fotograf in snemalec prostovoljni gasilec (1) prostovoljni gasilec (2)http://www.dol-list.si/2008/07/04/5768/novice/kronika/Pred_resevalci_je_dolga_noc/ (24. julij 2008)
Spust V četrtek, 3. julija, so se povabljenci iz krške občine zbrali ob 15.15h pri gostišču Pečnik ob brestaniškem mostu. Ob pomenkovanju in pijači so se počasi odpravljali proti Sevnici. Tja so šli z nekaj avtomobili, ki jim je sledil kombi s prikolico in natovorjenimi kanuji. Ti so bili iz podjetja RentA iz Čateža ob Savi. Zbirališče je bilo pod železniškim mostom, kjer se je že zbrala vsa sevniška ekipa. Med pripravami so se dogovarjali tudi glede obhoda Hidroelektrarne Blanca. Po pričevanju novinarke Bojane Mavsar je bilo dvakrat ali trikrat slišati opozorilo: »Na Blanci se ustavimo, gremo s čolni na kopno, potem po drugi strani izza jezu spet nadaljujemo spust!« Pri elektrarni jih je pričakoval Bogdan Barbič, direktor Hidroelektrarn na spodnji Savi. Kristijan Janc je zbral druščino za skupinsko fotografiranje. Trije udeleženci, ki so bili odgovorni za čolne, so s seboj pripeljali tudi rešilne jopiče in jih ponudili, da si jih je vzel, kdor je hotel. Vzela sta si jih dva. Ko so izpluli, se je kombi namenil v smeri Brestanice.
Sevniški čoln je izplul prvi, zraven je krožil drugi sevniški čoln, medtem so potniki v krška čolna še vstopali. Ura je bila 16.20, ko so odrinili. Čoln, v katerem je bil Franc Bogovič, je že ob izpljavljanju manjši vrtinec obrnil v nasprotno smer – proti Celju, nakar so kanuisti poprijeli za vesla in čoln obrnili v pravo smer proti Blanci. Čolni so krenili s približno 10-metrsko medsebojno razdaljo. Za njimi se je peljal še gasilski čoln z motorjem in štirimi ljudmi na krovu.
Pri Radni, kjer Savo prečka peš most, je močan rečni tok zanesel drugi krški čoln tako, da je bočno treščil v skrajni desni steber mostu in se zlomil. Brodolomci so priplavali na obrežje. Na pomoč so jim priskočili veslači iz prvega krškega čolna. Iz njega sta potem izstopila Bojana in Uroš Bogovič, vstopili pa so Srečko Ocvirk in še nekaj drugih, ki so ostali brez čolna. Božidar Resnik se je še z nekaterimi, ki so ostali na bregu, s kombijem odpeljal do elektrarne. Krški čoln pa je v spremenjeni zasedbi skupaj s sevniškima dvema odveslal proti Blanci. Pot je tako nadaljevalo 21 čolnarjev od 27 ter štiričlanska ekipa gasilskega čolna. Prvi od štirih čolnov je prevozil komaj 1 kilometer poti, ko je moral zaradi nesreče odnehati.
Blanška elektrarna stoji 8 kilometrov od izhodiščne točke kanuistov. Krški čoln je bil prvi, ki je prispel do elektrarne, za njim sta priplula še sevniška. Pred elektrarno sta se sevniški ekipi začeli pregovarjati, ali naj zapeljejo kar čez jez ali ne. Jez se je, kakor je kasneje izjavil Goran Rovanhttp://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=8&c_id=177538, članek ter videoposnetek intervjuja z Goranom Rovanom za Radiotelevizijo Slovenija zvečer na dan nesreče (24. julij 2008), zdel na prvi pogled kakor brzica, podobna tistim na reki Krki. S čolni naj bi se preprosto zapeljali čeznjo in nadaljevali pot. Medtem ko se je krški čoln v skladu s predhodnim dogovorom usmeril proti levemu bregu, sta si sevniški ekipi zadnji hip premislili in se odpravili proti jezu, za katerim se nahajajo nevarna prelivna polja. Krčani so za njimi kričali, naj se tudi oni usmerijo proti bregu oziroma naj počakajo vsaj toliko časa, da sami vidijo od spodaj, kako izgleda. Sevničani so se kljub temu zapeljali čez jez, najprej eden čoln, zatem še drugi, vsak v svoje prelivno polje, čez brzico, visoko kakšen meter. Slišati je bilo krike, za katere so veslači iz krškega čolna menili, da so posledica navdušenja in adrenalina. Tomi Naglič je ključni trenutek ujel na kamero, v tem času pa so bili Krčani že na kopnem. Kanuja sta se po predvidevanjih bočno prevrnila, eden pa se je tudi prelomil. Domneva se, da se je čoln prelomil na previsu jezu. Tam je poseben hrbet, ki se najprej dvigne, zatem pa strmo spusti 6 metrov globoko do betonske plošče prelivnih polj. Razen Ane Janc, ki jo je vodni sunek odnesel čez sifon, je močan rečni tok prelivnih polj ljudi pogoltnil in jih premetaval.
Reševanje in iskanje pogrešanih
Krčani so takoj prenesli čoln na spodnjo stran jezu in poskušali proti toku pripluti bliže ponesrečencem, vendar neuspešno. Tudi gasilski čoln se je, ko so videli, da nekaj ni v redu, namenil reševat ponesrečence. V dogovoru s krškim čolnom, da se spustijo čez skrajno levi del jezu, saj je na predelu za njim voda najmirnejša, so se s polnim plinom pognali čez in pristali na drugi strani. Šele od tu so tudi oni zares videli, kaj se dogaja: čoln, ki je ostal cel, je premetavalo gor in dol, v bližini so plavala vesla, ljudi praktično ni bilo videti, nato pa so vendarle rešili Ano Janc, ki je bila še živa, in jo prepeljali na kopno. Od tam so se spet vrnili, nakar so iz vode potegnili še Vojko Alif in Matejo Konajzler ter tudi njiju eno po eno prepeljali na kopno, vendar za njiju niso vedeli, v kakšnem stanju sta. Najdene ponesrečence so že na čolnu oživljali, zatem pa so jih prepustili čolnarjem iz Krškega in se vrnili nazaj pred jez. Franc Bogovič je medtem tekel preko hidroelektrarne. Upal je, da bi se mogoče s kablom dalo kako pomagati, vendar se je poskus končal neuspešno.