thumb|250px|Slovenski oklepni vozili Svarun 8×8 (Patria AMV) Afera Patria je politična afera, ki je potekala v Sloveniji od leta 2006 do 2015 glede nakupa finskih oklepnikov Patria AMV za potrebe Slovenske vojske, in sicer v vrednosti 278 milijonov evrov. Finsko podjetje Patria je, da bi pridobilo posel, podkupilo več ključnih ljudi na najvišjih odločevalskih mestih. To je bila še ena izmed t. i. orožarskih afer, sledila je aferi Valuk.

Višek je afera dosegla malo manj kot mesec dni pred državnozborskimi volitvami, ko je finski raziskovalni novinar razkril svoje ugotovitve, da je Patria podkupila Janeza Janšo, predsednika Slovenske demokratske stranke (SDS) in predsednika Vlade Republike Slovenije ter nekatere druge visoke uradnike, da so sklenili orožarski posel z njimi.

Dogajanje Predhodno dogajanje thumb|right|250px|Valuk 6x6

21. januarja 2004 je predstavnik Patrie Pauli Rumbin s Hansom Wolfgangom Riedlom sklenil dogovor o svetovalnih storitvah za prodajo oklepnikov v Slovenijo in nekatere druge države.Zapisnik o predhodni preiskavi, št. 2400/R189/07, Nacionalni preiskovalni urad, Helsinki, februar 2012, str. 7. V: Matej Šurc, Blaž Zgaga: V imenu države: trilogija: 3. knjiga: Prikrivanje. Ljubljana: Sanje, 2013. Str. 440. ISBN 978-961-274-067-2. Avstrijski posrednik pa je že nekaj mesecev prej poiskal svoje sodelavce – v Sloveniji je poznal Jureta Jurčka Cekuto, ki je imel dobre zveze z družbeno elito (v njegovo umetniško galerijo blizu Celja sta zahajala tudi slovenski premier Janez Drnovšek in hrvaški predsednik Stjepan Mesić). Cekuta je 2. decembra 2003 v svojo galerijo povabil Riedla in brigadirja Petra Zupana,Zapisnik o predhodni preiskavi, št. 2400/R189/07, Nacionalni preiskovalni urad, Helsinki, februar 2012, str. 40. V: Matej Šurc, Blaž Zgaga: V imenu države: trilogija: 3. knjiga: Prikrivanje. Ljubljana: Sanje, 2013. Str. 440. ISBN 978-961-274-067-2. ki je na obrambnem ministrstvu skrbel za nabavo nove orožitve, zato je imel dostop do zaupnih načrtov Slovenske vojske,Zahteva za preiskavo zoper Petra zupana in Jureta Jurčka Cekuto, št. Kt-S(1)-17/08-BZH-kd, Vrhovno državno tožilstvo, Ljubljana, 11. maj 2010. V: Matej Šurc, Blaž Zgaga: V imenu države: trilogija: 3. knjiga: Prikrivanje. Ljubljana: Sanje, 2013. Str. 440. ISBN 978-961-274-067-2. ki so mdr. vključevali nakup 150 oklepnikov. Riedl je že naslednji dan s podatki seznanil Rumbina iz Patrie,Zapisnik o predhodni preiskavi, št. 2400/R189/07, Nacionalni preiskovalni urad, Helsinki, februar 2012, str. 40. V: Matej Šurc, Blaž Zgaga: V imenu države: trilogija: 3. knjiga: Prikrivanje. Ljubljana: Sanje, 2013. Str. 440. ISBN 978-961-274-067-2. Cekuta pa je za pripravo sestanka zahteval honorar v višini 10.000 evrov.

Walter Wolf, s katerim je po navedbah Ludvika Zvonarja (VOMO) Slovenija sodelovala že pri prodaji poljskih zaščitnih mask v času poosamosvojitvene nezakonite trgovine z orožjem,Uradni zaznamek tričlanske komisije Voma o pogovoru z Ludvikom Zvonarjem, MO, Ljubljana, 27. 9. 1994. V: Matej Šurc, Blaž Zgaga: V imenu države: trilogija: 3. knjiga: Prikrivanje. Ljubljana: Sanje, 2013. Str. 443. ISBN 978-961-274-067-2. Riedl pa je z njim navezal stike že v osemdesetih letih, je imel zelo pomembno vlogo tudi pri prodaji finskih oklepnikov v Slovenijo in na Hrvaško.

Afera Patria je povezana s predhodnim nakupom lahkih kolesnih oklepnih vozil Valuk 6x6, ki jih je Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije kupilo od Sistemske tehnike. Valuk je licenčna verzija avstrijskega Pandurja I. Posledično sta takratni minister za obrambo Republike Slovenije Anton Grizold in predsednik odbora Viator & Vektor Zdenko Pavček 20. avgusta 2004 podpisala pismo o nameri nakupov oklepnikov 8x8.

Razpis Po zamenjavi Vlade Republike Slovenije je ministrski stolček zasedel Karl Erjavec, ki pa ni upošteval pisma o nameri, ampak je razpisal mednarodni razpis za pridobitev oklepnikov. Za razpis je prvotno izrazilo zanimanje 8 proizvajalcev, razpisno dokumentacijo je dvignilo pet podjetij, a sta se do 11. aprila 2006 prijavili le dve podjetji: Sistemska tehnika s LKOV Krpan in Rotis s Patrio AMV. Sistemska tehnika, ki je v večinski lasti avstrijskega Steyr-Daimler-Puch Spezialfahrzeuge (le-ta pa je v lasti ameriškega General Dynamicsa), je ponudilo Krpana, ki je licenčna verzija Pandurja II (podaljšana različica Pandurja I oz. Valuka). Rotis, ki je zastopnik Patrie (ki je v 73,2 % lasti ministrstva za zaposlovanje in ekonomijo Finske in 26,8 % lasti EADS-a), je ponudilo Patrio AMV. Oba ponudnika sta tudi napovedala večinsko proizvodnjo oklepnikov v Sloveniji: Sistemska tehnika v lastnih proizvodnih halah, medtem ko je Rotis podpisal sporazum z Gorenjem.

Testiranje V večini preizkusov je zmagala Patria, le v testu terenske vožnje je obe vozili premagalo vzorčno vozilo BRDM-2.Ker v Slovenski vojski ni nobenega drugega podobnega vozila, so morali za primerjavo uporabiti starejši BRDM-2. Testiranje ni zajemalo oborožitve, saj naj bi vozila Patrie oboroževalo izraelsko podjetje Elbit, katerega 12,7 mm top (s katerim naj bi bila opremljena večina vozil) je bil v času razpisa še v fazi prototipa. Kasnejša testiranja so pokazala, da so z delovanjem sistema hude težave.

Razglasitev zmagovalca 12. junija 2006 je ministrstvo razglasilo Rotis za zmagovalca razpisa in da bodo podpisali pogodbo o dobavi 136 oklepnikov v vrednosti 63 milijard tolarjev (približno 263 milijonov €). Na tiskovni konferenci so navedli, da je bila Rotisova ponudba cenejša, zagotavljala je več delovnih mest v Sloveniji in zagotavljala je večjo udeležbo slovenskih podjetij pri izdelavi oklepnikov.http://www.sta.si/1061452

Prvi odzivi Sprva se je kritično odzvala Sistemska tehnika, temu pa tudi svetniki občine Ravne na Koroškem, Območna obrtna zbornica Ravne na Koroškem, Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije, zaposleni v Sistemski tehniki, Mladi forum (SD), itd. Gorenje pa je 16. junija ponudilo Sistemski tehniki sodelovanje pri izdelavi oklepnikov, kar pa je pozneje le-ta zavrnila »kot neresno zavajanje«.

Začetek afere 19. junija 2006 je SNS pozvala Janšo, naj naroči revizijo postopka razpisa in pogodbe. Istega dne je Janša odgovoril in zavrnil njihov poziv, hkrati pa so na ministrstvu potrdili, da so začasno preložili podpis pogodbe. Sistemska tehnika je na ta dan potrdila, da so formalno vložili zahtevo o zadrževanju odločitve o podpisu pogodbe glede na vrsto njihovih pripomb glede postopka izbire. Gorenje, Patria in Rotis so 21. junija napovedala ustanovitev skupnega podjetja za proizvodnjo oklepnikov, pri čemer bodo slovenska podjetja imela večinski delež.

26. junija je Sistemska tehnika vložila tožbo proti Sloveniji in Rotisu, v kateri je zahtevala razveljavitev pogodbe. Naslednji dan je Odbor za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije, na pobudo Aurelija Jurija (SD), sklical nujno sejo o spornem nakupu; sejo so prekinili še isti dan in jo za zaprtimi vrati nadaljevali 6. julija. Po seji je predsednik odbora, Anton Anderlič, potrdil, da je bila Rotisova ponudba najboljša, a da ostajajo odprta nekatera vprašanja. 27. junija pa sta ministrstvo in Rotis pričela pogovore glede rokov dobav oklepnikov. O dobavi oklepnikov je razpravljal tudi odbor DZ za obrambo.

12. julija je Sistemska tehnika na MORS-u vložila uradno zahtevo za revizijo postopka izbire oklepnikov. Le-to je 27. julija zavrnilo revizijo in hkrati zavrnilo vpogled v Rotisovo ponudbo.

6. septembra je Anderlič pozval Erjavca, naj predstavi količinske, časovne in finančne okvire pogodbe; to je storil potem, ko je Dnevnik objavil članek, da se bo dobava zavlekla in da se je končna cena podražila za tretjino. Zaradi tega so pogodbo ponovno uvrstili na sejo odbora za obrambo naslednji dan.

Interpol 7. februarja 2007 je uslužbenec poslovalnice Steiermärkischen Bank Sparkasse v avstrijski Lipnici obvestil pristojni urad za preprečevanje pranja denarja o obisku avstrijskega trgovca z orožjem Hansa Wolfganga Riedla, slovensko-kanadskega poslovneža Walterja Wolfa in direktorja Riedlovega podjetja Walterja Eigla, ki so hoteli prenakazati 3,6 milijona €, prejetih od finske Patrie, na različne račune po svetu in dvigniti 300.000 €, vendar niso predložili ustreznih dokazil.Obtožnia zoper Hansa Wolfganga Riedla, Walterja Wolfa, Hansa-Petra Wilhelmerja, Wolfganga Albrechta in Wilfrieda Karlhoferja, št. 601 St 5/09h, Državno tožilstvo, Dunaj, 3. 6. 2011, str. 11. V: Matej Šurc, Blaž Zgaga: V imenu države: trilogija: 3. knjiga: Prikrivanje. Ljubljana: Sanje, 2013. Str. 432. ISBN 978-961-274-067-2. Dunajski urad Interpola je 21. februarja 2007 razposlal nujno depešo petim policijam po svetu: v Helsinke, Ottawo, Bangkok, Vaduz in Ljubljano.Depeša št. 2 089 223/1-II/OC/116, urad Interpola, Dunaj, 21. 2. 2007. V: Matej Šurc, Blaž Zgaga: V imenu države: trilogija: 3. knjiga: Prikrivanje. Ljubljana: Sanje, 2013. Str. 433. ISBN 978-961-274-067-2. S tem se je pričela mednadorna kriminalistična preiskava velike korupcijske mreže v aferi Patria. Na nujno depešo Interpola so v 24 urah odgovorili iz Finske, Kanade, Tajske in Liechtensteina. Iz Slovenije je odgovor prišel šele 19. maja 2008, torej 15 mesecev po prejemu depeše. Tačas so bili izbrisani podatki o elektronskih sporočilih, telefonskih klicih in SMS-sporočilih, saj so jih telekomunikacijska podjetja po zakonu dolžna hraniti le dve leti po nastanku. Najpomembnejši dogovori o podkupovanju pri sklepanju posla pa so potekali poleti in jeseni 2005, zato slovenski tožilci niso več mogli zaseči sporočil, ki so si jih takrat izmenjevali osumljenci.

Avstrijska kriminalistična preiskava