thumb|Neolitska kamnita sekira, stara okoli 8000 let, najdena v okolici Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba ( néos 'nov' in líthos 'kamen') je arheološko obdobje, zadnja delitev kamene dobe v Mezopotamiji, Aziji, Evropi in Afriki (ok. 10.000 pr. n. št. do ok. 2.000 pr. n. št.). Obdobje neolitika sledi končnim holocenskim epipaleolitskim obdobjem in se začne s pojavom kmetovanja, ki je povzročilo neolitsko revolucijo in se, odvisno od geografskega območja, konča z razširjenjem kovinskih orodij v bakreni dobi (halkolitik) ali bronasti dobi ali pa se razvije neposredno v železno dobo.
Izraz neolitik je skoval John Lubbock leta 1865 kot izpopolnitev sistema treh obdobij.Pogosteje se uporablja v Starem svetu, saj je njegova uporaba v Amerikah in Oceaniji, kjer se tehnika obdelovanja kovin ni v celoti razvila, vprašljiva. Izraz neolitik se torej ne nanaša na določeno kronološko obdobje, temveč na vrsto vedenjskih in kulturnih značilnosti, med katere spadajo uporaba divjih in kultiviranih rastlin in udomačenih živali. Nekateri arheologi že dolgo svetujejo, da se namesto izraza neolitik rajši uporablja kateri izmed opisnejših izrazov, npr. zgodnje vaške skupnosti, vendar se to še ni širše uveljavilo.
Neolitik se je začel pred približno 12.000 leti, ko se je kmetijstvo pojavilo v epipaleolitiku na Bližnjem vzhodu in v Mezopotamiji, kasneje pa tudi v drugih delih sveta. Na Bližnjem vzhodu je trajal do prehodnega obdobja halkolitika (bakrene dobe) pred približno 6500 leti (4500 pr. n. št.), ki ga je zaznamoval razvoj metalurgije, ki je vodil v bronasto in železno dobo.
Drugje je neolitik sledil mezolitiku (srednji kameni dobi) in nato trajal do pozneje. V starem Egiptu je neolitik trajal do protodinastičnega obdobja, okoli leta 3150 pr. n. št.Karin Sowada and Peter Grave. Egypt in the Eastern Mediterranean during the Old Kingdom.Lukas de Blois and R. J. van der Spek. An Introduction to the Ancient World. p. 14. Na Kitajskem je trajal do okoli leta 2000 pr. n. št. z vzponom predšangske kulture Erlitou,Chang, K.C.: "Studies of Shang Archaeology", pp. 6–7, 1. Yale University Press, 1982. tako kot v Skandinaviji.Encyclopedia Britannica, "Stone Age"
V tem času so nastajala stalna bivališča ob rekah, morjih (kažuni, zemljanke, kolišča). Ob koncu ledene dobe je nastopila otoplitev in izumrle so mnoge ledenodobne živali. Začeli so uporabljati prva prevozna sredstva - čoln drevak. Ljudje so se začeli deliti na poljedelce (značilna orodja iz mlajše kamene dobe so motika, ralo, srp, ...) in živinorejce. Zaradi večje varnosti so se ljudje začeli združevati v skupnosti - rod, rodovna skupnost, pleme. Začel se je tudi razvoj obrti: lončarstvo, tkalstvo, pletarstvo, krznarstvo/usnjarstvo, izdelovanje nakita, .... Tu spoznamo motično poljedelstvo ali požigalništvo. Ker zemlje niso gnojili so se morali vsakih nekaj let zaradi izrabljene zemlje odseliti to poimenujemo selitveno poljedelstvo. Leta 5000 pr. n. št. začnejo polja in njive namakat. sadili so žito in stročnice (grah bob lečo ...).
Izvor
Po kronologiji ASPRO se je neolitik začel okoli leta 10.200 pr. n. št. v Levantu, iz Natufske kulture, ko se je pionirska uporaba divjih žit razvila v zgodnje kmetijstvo. Natufsko obdobje ali 'protoneolitik' je trajalo od 12.500 do 9.500 pr. n. št. in naj bi se prekrivalo s predlončarskim neolitikom A (PPNA) od 10.200 do 8800 pr. n. št. Ker so Natufijci postali odvisni od divjih žit v svoji prehrani in se je med njimi začela stalna naselitev kot način življenja, naj bi podnebne spremembe, povezane z mlajšim dryasom (okoli 10.000 pr. n. št.), ljudi prisilile k razvoju kmetijstva.
Ustanovni pridelki rodovitnega polmeseca so bili pšenica, leča, grah, čičerika, grenka grašica in lan. Med drugimi glavnimi pridelki, ki so bili udomačeni, sta bila riž in proso. Pridelki so bili običajno udomačeni na enem mestu in še vedno najdemo predniške divje vrste.
Kmetijstvo v zgodnjem neolitiku je bilo omejeno na ozek nabor rastlin, tako divjih kot udomačenih, vključno z enozrno pšenico, prosom in piro, ter rejo psov. Do približno 8000 pr. n. št. je vključeval udomačene ovce in koze, govedo in prašiče.
Vsi ti kulturni elementi, značilni za neolitik, se niso pojavili povsod v istem vrstnem redu: najzgodnejše kmetijske družbe na Bližnjem vzhodu niso uporabljale lončarstva. V drugih delih sveta, kot so Afrika, Južna Azija in Jugovzhodna Azija, so neodvisni dogodki udomačevanja privedli do lastnih regionalno značilnih neolitskih kultur, ki so nastale popolnoma neodvisno od tistih v Evropi in jugozahodni Aziji. Zgodnje japonske družbe in druge vzhodnoazijske kulture so uporabljale lončarstvo, preden so razvile kmetijstvo.
Obdobja po regijah Evropa
V jugovzhodni Evropi so se agrarne družbe prvič pojavile v 7. tisočletju pr. n. št., kar potrjuje eno najzgodnejših kmetijskih najdišč v Evropi, odkrito v Vashtëmiju v jugovzhodni Albaniji, ki sega v leto 6500 pr. n. št. V večjem delu zahodne Evrope je širjenje kmetijstva sledilo v naslednjih dveh tisoč letih, v nekaterih delih severozahodne Evrope pa veliko pozneje in traja nekaj manj kot 3000 let, od ok. 4500 pr. n. št. do 1700 pr. n. št. Nedavni napredek v arheogenetiki je potrdil, da je bilo širjenje kmetijstva z Bližnjega vzhoda v Evropo močno povezano s selitvijo zgodnjih kmetov iz Anatolije pred približno 9000 leti in ni šlo le za kulturno izmenjavo.
Antropomorfne figurice so na Balkanu našli že od leta 6000 pr. n. št.,Female figurine, c. 6000 BC, Nea Nikomidia, Macedonia, Veroia, (Archaeological Museum), Greece. Macedonian-heritage.gr. Retrieved on 2011-12-03. v Srednji Evropi pa okoli leta 5800 pr. n. št. (La Hoguette). Med najzgodnejšimi kulturnimi kompleksi tega območja je kultura Sesklo v Tesaliji, ki se je kasneje razširila na Balkanu in ustvarila Starčevo-Körös (Cris), kultura linearne trakaste keramike in Vinčo. S kombinacijo kulturne difuzije in migracij ljudstev so se neolitske tradicije razširile proti zahodu in severu ter dosegle severozahodno Evropo okoli leta 4500 pr. n. št. Vinčanska kultura je morda ustvarila najzgodnejši sistem pisave, vinčanske znake, čeprav arheolog Shan Winn meni, da so najverjetneje predstavljali piktograme in ideograme in ne resnično razvite oblike pisave.
Kultura Cucuteni-Tripil je med letoma 5300 in 2300 pr. n. št. zgradila ogromna naselja v Romuniji, Moldaviji in Ukrajini. Megalitski tempeljski kompleksi Ġgantija na sredozemskem otoku Gozo (v malteškem arhipelagu) in Mnajdra (Malta (otok)) so znani po svojih gigantskih neolitskih strukturah, od katerih najstarejše segajo v obdobje okoli leta 3600 pr. n. št. Hipogej Ħal-Saflieni v Paoli na Malti je podzemna struktura, izkopana okoli leta 2500 pr. n. št.; prvotno svetišče, je postalo nekropola, edini prazgodovinski podzemni tempelj na svetu, in kaže stopnjo umetnosti v kamnitem kiparstvu, edinstveno v prazgodovini malteških otokov. Po letu 2500 pr. n. št. so bili ti otoki več desetletij izpraznjeni, dokler ni prišel nov pritok priseljencev iz bronaste dobe, kulture, ki je kremirala svoje mrtve in na Malto uvedla manjše megalitske strukture, imenovane dolmeni.Daniel Cilia, "Malta Before Common Era", in The Megalithic Temples of Malta. Retrieved 28 January 2007. V večini primerov so tukaj majhne komore, pokrov pa je narejen iz velike plošče, postavljene na pokončne kamne. Trdi se, da pripadajo prebivalstvu, ki se razlikuje od tistega, ki je zgradilo prejšnje megalitske templje. Domneva se, da je prebivalstvo prišlo s Sicilije zaradi podobnosti malteških dolmenov z nekaterimi manjšimi konstrukcijami, ki so jih tam našli.Piccolo, Salvatore (2013) Ancient Stones: The Prehistoric Dolmens of Sicily, Abingdon-on-Thames, England: Brazen Head Publishing, pp. 33–34
Z nekaj izjemami se je število prebivalcev na začetku neolitika hitro povečevalo, dokler ni doseglo nosilne zmogljivosti. Temu je sledil 'ogromni' padec prebivalstva po letu 5000 pr. n. št., pri čemer je število prebivalcev ostalo nizko v naslednjih 1500 letih. Število prebivalcev se je začelo povečevati po letu 3500 pr. n. št., z nadaljnjimi padci in porasti, ki so se pojavljali med letoma 3000 in 2500 pr. n. št., vendar se je datum med regijami razlikoval. Približno v tem času je neolitski upad, ko se je število prebivalcev zmanjšalo po večjem delu Evrope, verjetno zaradi podnebnih razmer, kuge ali množičnih migracij.
Bližnji vzhod
Na Bližnjem vzhodu so se kulture, opredeljene kot neolitske, začele pojavljati v 10. tisočletju pr. n. št. Zgodnji razvoj se je zgodil v Levantu (npr. predlončarski neolitik A in predlončarski neolitik B) in se od tam širile proti vzhodu in zahodu. Neolitske kulture so bile potrjene tudi v jugovzhodni Anatoliji in severni Mezopotamiji okoli leta 8000 pr. n. št.
Anatolski neolitski kmetje so precejšen del svojih prednikov izhajali od anatolskih lovcev in nabiralcev (AHG), kar kaže na to, da so ti lovci in nabiralci na kraju samem sprejeli kmetijstvo in se ni razširilo z demijsko difuzijo v regijo.
Predkeramični neolitik A
Neolitsko obdobje 1 (PPNA) se je začelo okoli leta 10.000 pr. n. št. v Levantu. Tempeljsko območje v jugovzhodni Turčiji pri Göbekle Tepeju, datirajoče okoli leta 9500 pr. n. št., lahko štejemo za začetek tega obdobja. To najdišče so razvila nomadska plemena lovcev in nabiralcev, kar dokazuje odsotnost stalnih bivališč v bližini, in je morda najstarejši znani objekt čaščenja, ki ga je zgradil človek. Vsaj sedem kamnitih krogov, ki pokrivajo 10 ha, vsebuje apnenčaste stebre, v katere so vklesane živali, žuželke in ptice. Kamnito orodje je za izdelavo stebrov, ki so morda podpirali strehe, uporabljalo morda kar na stotine ljudi. Druga zgodnja najdišča PPNA, ki datirajo okoli leta 9500–9000 pr. n. št., so našli v Palestini, zlasti v Tall as-Sulṭānu (Antični Jeriho) in Gilgalu v dolini reke Jordan; v Izraelu (zlasti Ain Mallaha, Nahal Oren in Kfar HaHoresh); in v Biblosu v Libanonu. Začetek neolitika 1 se do neke mere prekriva s tahunijskim in težkim neolitikom.
Glavni napredek neolitika 1 je bilo pravo kmetijstvo. V protoneolitskih natufijskih kulturah so pobirali divja žita, morda pa je prišlo do zgodnje selekcije semen in ponovne setve. Zrno so mleli v moko. Pšenico emmer so udomačili, živali pa so pasli in udomačili (živinoreja in selektivna vzreja).
Leta 2006 so v hiši v Jerihu, datirani v leto 9400 pr. n. št., odkrili ostanke fig. Fige so mutirane sorte, ki je žuželke ne morejo opraševati, zato se drevesa lahko razmnožujejo le s potaknjenci. Ti dokazi kažejo, da so bile fige prvi gojeni pridelek in označujejo izum tehnologije kmetovanja. To se je zgodilo stoletja pred prvim gojenjem žit.
Naselja so postala bolj trajna, s krožnimi hišami, podobnimi tistim pri Natufijcih, z enojnimi sobami. Vendar so bile te hiše prvič zgrajene iz blatne opeke. Naselje je imelo obdano kamnito obzidje in morda kamnit stolp (kot v Jerihi). Obzidje je služilo kot zaščita pred bližnjimi skupinami, kot zaščita pred poplavami ali za zadrževanje živali v ogradah. Nekateri ograjeni prostori nakazujejo tudi shranjevanje žita in mesa.
Predkeramični neolitik B
Neolitik 2 (PPNB) se je po kronologiji ASPRO začel okoli leta 8800 pr. n. št. v Levantu (Jeriho, Zahodni breg). Tako kot pri datumih PPNA obstajata dve različici iz istih zgoraj omenjenih laboratorijev. Vendar ta sistem terminologije ni primeren za jugovzhodno Anatolijo in naselja v srednjeanatolski kotlini. Na obrobju Amana v Jordaniji so našli naselje s 3000 prebivalci, imenovano 'Ain Ghazal. Velja za eno največjih prazgodovinskih naselij na Bližnjem vzhodu in je bilo neprekinjeno naseljeno od približno 7250 pr. n. št. do približno 5000 pr. n. št.