1940 (MCMXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Dogodki Januar - marec 4. januar - general Luftwaffe Hermann Göring dobi nadzor nad celotno nemško vojno industrijo. 10. januar - incident pri Mechelenu-sur-Meusu: v Belgiji zasilno pristane letalo s skrivnimi nemškimi načrti za napad na Zahodno Evropo (Fall Gelb), kar vodi do nagle mobilizacije zavezniških sil na tem območju. 19. januar - francoski parlament odstavi komunistične poslance. 5. marec - Katinski pokol: člani sovjetskega politbiroja podpišejo ukaz za množično usmrtitev poljskih vojnih ujetnikov. 12. marec - ZSSR in Finska podpišeta mirovno pogodbo; konec zimske vojne. 28. marec - Francija in Združeno kraljestvo podpišeta sporazum, da nobena stran ne bo podpisala ločene mirovne pogodbe ali premirja. 30. marec - v Nankingu je vzpostavljena projaponska vlada
April - junij 9. april - Tretji rajh napade Dansko in Norveško (operacija Weserübung) 12. april - britanske sile okupirajo Ferske otoke da bi preprečile njihovo zavzetje s strani Tretjega rajha, kar bi močno poslabšalo zavezniški položaj v bitki za Atlantik. thumb|220px|Winston Churchill, novi predsednik vlade Združenega kraljestva 10. maj - Tretji rajh napade Nizozemsko, Belgijo in Luksemburg (Fall Gelb) Švica razglasi splošno vojaško mobilizacijo. Winston Churchill postane predsednik vlade Združenega kraljestva. 14. maj - nizozemska kraljica Wilhelmina s svojo vlado pobegne v London. v letalskem napadu Luftwaffe na Rotterdam je ubitih 980 ljudi in porušenih 20.000 stavb. 15. maj - nizozemska vojska kapitulira. 17. maj - nemške sile zavzamejo Bruselj, belgijska vlada pobegne v Ostend. 18. maj - Tretji rajh priključi Eupen, Malmedy in Moresnet k svojem ozemlju. 19. maj - Arthur Seyss-Inquart postane komisar rajha za Nizozemsko. 20. maj - nemške sile pod poveljstvom Erwina Rommla prodrejo do francoskega mesta Abbeville ob Rokavskem prelivu. 21. maj - Britanski ekspedicijski korpus izvede protinapad v Arrasu. 26. maj - pričetek operacije dinamo - evakuacije britanskih sil pri Dunkerqueu. 28. maj - belgijski kralj Leopold III. ukaže vdajo belgijske vojske in se razglasi za vojnega ujetnika. britansko-francosko-poljske enote zasedejo Narvik. 3. junij - Luftwaffe prvič bombardira Pariz. 9. junij - norveška vojska opolnoči kapitulira. 10. junij - Wehrmacht prodre čez Seno. francoska vlada zapusti Pariz in pobegne v Tours. Italija napove vojno Franciji in Združenemu kraljestvu. Norveška se vda nemškim silam, zavezniške enote zapustijo državo. 12. junij - Japonska in Tajska podpišeta pakt o prijateljstvu. 14. junij - nemške enote zavzamejo Pariz; francoska vlada pobegne v Bordeaux. koncentracijsko taborišče Auschwitz sprejme prve taboriščnike, skupino 728 poljskih političnih zapornikov. 15. junij - Sovjetske enote vkorakajo v Litvo, Latvijo in Estonijo. nemške sile zavzamejo Verdun. 16. junij - Henri Pétain postane predsednik vlade Francije in takoj prične pogajanja z Nemci za premirje. 18. junij - Charles de Gaulle iz Londona pozove Francoze naj nadaljujejo boj. 22. junij - Tretji rajh in Francija podpišeta premirje v mestu Compiègne. 26. junij - ZSSR zahteva od Romunije vrnitev Besarabije in Bukovine. 28. junij - Združeno kraljestvo prizna Charlesa de Gaulla kot voditelja Francoskih svobodnih sil
Julij - september 1. julij - francoska vlada se preseli v Vichy. 2. julij - ZSSR zasede Besarabijo in Bukovino. 3. julij - britanska vojna mornarica premaga francosko floto pri Mers el-Kébiru; Vichyjska Francija naslednji dan pretrga diplomatske odnose z Združenim kraljestvom. 4. julij - Italija napade Sudan. 10. julij - začetek bitke za Anglijo. s sprejetjem ustave je ustanovljena Vichyjska Francija. 11. julij - Henri Pétain postane predsednik Vichyjske Francije. 16. julij - Adolf Hitler ukaže pripravo invazije na Združeno kraljestvo (operacija Seelöwe). 21. julij - Švica sprejme pobudo o graditvi sistema utrdb. 22. julij - Novi Hebridi se priključijo Svobodni Franciji. 26. julij - Slonokoščena obala se priključi Svobodni Franciji. 4. avgust - Italija zasede britansko Somalijo. 7. avgust - Tretji rajh priključi Alzacijo in Loreno k svojemu ozemlju. 8. avgust - Wilhelm Keitel izda direktivo o mobilizaciji nemških sil v pripravi na napad na Sovjetsko zvezo. 20. avgust - sovjetski agent v Mehiki umori Leva Trockega. 26. avgust - Čad se pridruži Svodobni Franciji. 27. avgust - Kamerun se pridruži Svobodni Franciji. 28. avgust - prevrat v Brazzaville-u; FEA se pridruži Svobodni Franciji 30. avgust - dunajska arbitraža med Romunijo in Madžarsko glede Transilvanije. 2. september - francoska pacifiška ozemlja se pridružijo Svobodni Franciji. 3. september - ZDA odstopijo Združenemu kraljestvu 50 rušilcev v zameno za uporabo vojaških baz na britanskem ozemlju v Atlantskem oceanu. 7. september - Luftwaffe prične z nočnimi bombardiranji Anglije. 9. september - Francoska Indija je priključena Svobodni Franciji. 13. september - Italija napade Egipt. 15. avgust - vzpostavi se nemška zasedbena oblast za Beneluks in severno Francijo. 16. september - ZDA sprejmejo zakon o obvezni vojaški službi. 17. september - Adolf Hitler preloži operacijo Seelöwe. 23. september - Japonska napade Indokino. 23. september - začetek britansko-golističnih operacij v Dakarju. 24. september - Nova Kaledonija se pridruži Svobodni Franciji. 26. september - Japonska zasede Tonking. 27. september - podpis trojnega pakta med Tretjim rajhom, Italijo in Japonsko.
Oktober - december 3. oktober - v Londonu se vzpostavi belgijska vlada v izgnanstvu. 7. oktober - Wehrmacht sporazumno vkoraka v Romunijo. 12. oktober - Japonska uvede enostrankarski režim. 18. oktober - Vichyjska Francija objavi Statut Židov. 27. oktober - Charles de Gaulle ustanovi Svet za obrambo imperija. 28. oktober - Italija napade Grčijo; pričetek balkanske kampanje. nemška oblast v Belgiji izda prvo odredbo proti Judom. 29. oktober - britanske enote se izkrcajo v Grčiji. 4. november - Britanci se izkrcajo na Kreti 5. november - Franklin Delano Roosevelt je tretjič izvoljen za predsednika ZDA. 10. november - Gabon se priključi Svobodni Franciji. 11. november - Kraljeva vojna mornarica premaga italijansko vojno mornarico pri Tarantu. 14. november - Luftwaffe poruši Coventry. 15. november - nemški okupator loči varšavski geto od ostalega mesta. 20. november - Madžarska pristopi k trojnemu paktu. 23. november - Romunija pristopi k trojnemu paktu. 24. november - Slovaška pristopi k trojnemu paktu. 30. november - Japonska in Kitajska podpišeta pakt o sodelovanju. 9. december - začetek britanske ofenzive v Egiptu in Libiji. 13. december - Pétain odstavi Lavala in ga da aretirati. 18. december - Hitler ukaže pripravo operacije Barbarossa. 23. december - Čang Kaj-Šek razpusti kitajsko KP. 29. december - Luftwaffe silovito napade londonski City.
Rojstva
thumb|150px|Al Pacino
1. januar - Silvester Čuk, slovenski duhovnik, prevajalec in urednik († 2026) 7. februar - Tošihide Maskava, japonski fizik, nobelovec 9. februar - John Maxwell Coetzee, južnoafriški pisatelj 19. februar - David Jonathan Gross, ameriški fizik, nobelovec 19. februar - Saparmurat Nijazov, turkmenski politik, predsednik Turkmenistana († 2006) 2. april - Mike Hailwood, britanski avtomobilski in motociklistični dirkač († 1981) 8. april - John J. »Hondo« Havlicek, ameriški košarkar 25. april - Al Pacino, ameriški filmski igralec 1. junij - René Auberjonois, ameriški filmski igralec 27. junij - Ervin Fritz, slovenski pesnik, dramatik in prevajalec 6. julij - Viktor Kuzkin, ruski hokejist († 2006) 26. julij - Jean-Luc Nancy, francoski filozof 27. julij - Pina Bausch, nemška koreografinja († 2009) 5. avgust - Tone Partljič, slovenski politik, pisatelj in dramatik 9. oktober - John Lennon, angleški glasbenik († 1980) 23. oktober - Pelé, brazilski nogometaš 13. november - Saul Kripke, ameriški filozof in logik 26. november - Andrej Kirn, slovenski filozof 27. november - Bruce Lee, kitajsko-ameriški mojster borilnih veščin, igralec, režiser in filozof († 1973) 5. december - Niko Grafenauer, slovenski pesnik, kritik, esejist, literarni zgodovinar in prevajalec 18. december - Lei Feng, kitajski vojak, vzornik († 1962) 21. december - Frank Zappa, ameriški skladatelj, kitarist in filmski režiser († 1993)
Smrti
10. marec - Mihail Afanasjevič Bulgakov, ruski pisatelj, dramatik in prevajalec (* 1891) 10. junij - Marcus Mosiah Garvey, afro-jamajški založnik, novinar, podjetnik, prerok, mednarodni križar črnskega nacionalizma (* 1887) 26. april - Carl Bosch, nemški kemik in inženir, nobelovec (* 1874) 24. junij - Alfred Fowler, angleški astronom (* 1868) 28. junij - Italo Balbo, italijanski maršal, politik (* 1896) 21. avgust - Lev Trocki, ruski revolucionar (* 1879) 30. avgust - sir Joseph John Thomson, angleški fizik škotskega rodu, nobelovec (* 1856) 27. september - Walter Benjamin, nemški literarni kritik in filozof judovskega rodu (* 1892) 26. oktober - Michael John O'Brien, kanadski industrialec, filantrop in politik (* 1851) 9. november - Neville Chamberlain, britanski politik (* 1869) 14. december - Anton Korošec, slovenski politik (* 1872)
Nobelove nagrade
Nobelovih nagrad zaradi vojne niso podelili.
*