300px|right|thumb|Obnovljena tradicionalna kmečka hiša (iža) iz 1894 v Dolencih. Prékmurje (, , prekmursko Prekmürje, Prekmörje, , ) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime. Pokrajina je večinoma v kmetijski rabi poljedelska, večji mesti pa sta Murska Sobota in Lendava.
Prekmurje je bilo vedno in je še vedno gospodarsko in politično odmaknjeno od ostalih slovenskih pokrajin. Zaradi geografske lege in politike je bilo mnogo bolj podvrženo raznarodovalnim vplivom od konca 11. stoletja dalje. Vsi ti dejavniki so vplivali na etnični in jezikovni značaj slovenskega Prekmurja, ki je obsegalo komaj okrog 1.000 km² in bilo ob koncu madžarske okupacije naseljeno z okoli 90.000 prebivalci, ki so ohranili svoj slovenski značaj do združitve s Kraljevino SHS leta 1919.
Etimologija V preteklosti ni bilo enotnega poimenovanja za pokrajino med Muro in Rabo. V srednjem veku so imenovali severni in severozahodni del Dobrazemlja (madž. Dobrafölde), ker je pripadal gospostvu Dobri (danes Neuhaus am Klausenbach, Gradiščanska, Avstrija). V 13.-16. stoletju se je imenovala Murska Sobota in njeno območje (ravenski del Prekmurja) Belmura (znotraj Mure).
Škofija v Győru je cerkvenoupravno vodila župnije v današnjem Srednjem in Severnem Prekmurju (v zgodovinski Železni županiji), kjer je ustanovila slovensko dekanijo, ki se je imenovala Tótság v madžarščini. V latinskih dokumentih se piše Circumiacentibus Sclauonicis pagis ali Districtus Tóthságiensis. Mikloš Küzmič je prevedel poimenovanje v prekmursko slovenščino Slovenska okroglina. Tót je staromadžarsko poimenovanje vseh Slovanov. Pozneje so imenovali z nazivom tót le Hrvate v Slavoniji, Slovence med Muro in Rabo in Slovake. Danes Madžari rabijo naziv tót izključno za Slovake.
Južno Prekmurje (Dolinsko v zgodovinski Zalski županiji) je pripadalo zagrebški škofiji. Tamkajšnji dokumenti omenijo ta kraj kot Transmurania, Districtus Transmuranis. Cesarica Marija Terezija je 1777 ustanovila novo škofijo s sedežem v Sombotelu, ki je cerkvenoupravno združila Slovence v Železni in Zalskem. Tedaj so začeli imenovati pokrajino Vendvidék, slovensko Slovenska krajina. Naziv vend je nastal pod nemškim vplivom kot novo madžarsko poimenovanje Slovencev od 19. stoletja.
Božidar Raič uporablja prvič naziv Prekmurje kot skupno poimenovanje cele slovenske pokrajine (torej današnjega Prekmurja v Sloveniji in Porabja na Madžarskem).Raič, B. (1863): Črtice o Prekmurcih in o njihovem govoru. Raič je študiral v Zagrebu in je verjetno na podlagi starih dokumentov zagrebške škofije tvoril izraz Prekmurje iz latinskega naziva Transmurania.
Naziv Prekmurje se uradno v rabi od združitve (1919). Toda veliko Prekmurcev se je obotavljalo temu nazivu, ker se jim je zdel slabšalen. Tudi Jožef Klekl st. je vztrajal pri nazivu Slovenska krajina.
Geografija
Prekmurje je gričevnato - ravninska pokrajina. Geografsko je razdeljeno na tri območja: gričevnato področje severno od Murske Sobote je Goričko; jugozahodno proti Muri in Avstriji je Ravensko, jugovzhodno od Murske Sobote je Dolinsko. Nad Lendavo je panonski osamelec, manjše gričevnato področje Lendavske gorice. Goričko je spričo žive kulturne krajine bilo leta 2003 prepoznano kot naravna vrednota, ki jo je vredno ohranjati kot Krajinski park, na stiku z Naravnim parkom ob Rabi na avstrijskem Gradiščanskem in Narodnim parkom Őrség, ki zajema območje Porabskih Slovencev v Železni županiji in obmolje v Zalski županiji na Madžarskem. Ob reki Muri je izjemno bogat poplavni svet z značilno floro in favno, ki ga varuje UNESCO kot biosferno območje (MAB) v petih državah.
Najvišji vrh Prekmurja - Sotinski breg (418 mnm), ki se dviga v naselju Sotina. Na njegovem vrhu je bilo leta 2018 odkrito gradišče ovalne oblike z obrambnim okopom, v velikosti približno 180 x 72 m. Najdišče je bilo ob širitvi kamnoloma poškodovano. Najdeni odlomki lončenine in kamnitega orodja so datirani v bakrena in bronasta dobo.
Površina Prekmurja je 948,48 km².
Politika in uprava thumb|desno|300px|Trg z vodometom na Cankovi. Prekmurje je del Pomurske statistične regije, ki deloma obseže tudi sosednjo Prlekijo.
V Republiki Sloveniji že je načrtovana ustanovitev pokrajin, ki bi bile upravne enote s svojo samoupravo. V predhodnih načrtih je bilo nameravano ustanoviti regijo Pomurska pokrajina v Vzhodni Sloveniji, ki bi obsegla celo Prekmurje in občine Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. Občine Ljutomer, Veržej, Razkrižje in Križevci bi bile priključene bodoči regiji Vzhodno Štajerska pokrajina. Župani teh občin, ki ne bi bile del Pomurske pokrajine, niso se strinjali predlogom. 7. julija 2022 je bil potrjen predlog za ustanovitev Pomurske pokrajine, katere območje bo enako trenutni Pomurski statistični regiji.
Edina pokrajinska politična stranka v Prekmurju je Neodvisna Stranka Pomurja (NSP). Večje slovenske stranke (SDS, PoS, N.Si, Svoboda) tudi imajo v Prekmurju svoje lokalne frakcije.
Upravna delitev V Prekmurju je 19 občin ter vse skupaj 176 naselij in 2 mesti (Murska Sobota in Lendava).
Ozemlje prekmurskih občin zemljepisno večkrat ni enotno. Kajti npr. Moravske Toplice so naselje na Ravenskem, a skoraj polovica naselij v občini se nahaja na Goričkem. Tudi Puconci so ravensko naselje, kljub temu večinoma goričke vasi pripadajo puconski občini.
Občine v Prekmurju Občina Beltinci, Občina Cankova, Občina Črenšovci, Občina Dobrovnik, Občina Gornji Petrovci, Občina Grad, Občina Hodoš, Občina Kobilje, Občina Kuzma, Občina Lendava, Občina Moravske Toplice, Mestna občina Murska Sobota, Občina Odranci, Občina Puconci, Občina Rogašovci, Občina Šalovci, Občina Tišina, Občina Turnišče, Občina Velika Polana
Največja prekmurska občina so občina Moravske Toplice (144,5 km²), najmanjša je občina Hodoš (18,1 km²). Mestna občina Murska Sobota ima največ prebivalcev v Prekmurju (18758 prebivalcev). Najmanj naseljena je občina Hodoš (353 prebivalcev).
Zgodovinska upravna delitev V Kraljevini Jugoslaviji je bilo deljeno Prekmurje na dva sreza (okraja): Srez Murska Sobota in Srez Lendava.
Občine v Srezu Murska Sobota thumb|desno|290px|Srez Murska Sobota (1937) Občina Bodonci (Bodonci, Radovci, Vadarci, Zenkovci) Občina Cankova (Cankova, Domajinci, Gornji Črnci, Korovci, Krašči, Novi Beznovci, Skakovci, Topolovci) Občina Gornja Lendava (danes Grad) (Gornja Lendava, Kovačevci, Kruplivnik, Trdkova, Vidonci) Občina Gornja Slaveča (danes Gornji Slaveči) (Gornji in Dolnji Slaveči, Dolič, Kuzma, Matjaševci) Občina Gornji Petrovci (Gornji Petrovci, Adrijanci, Boreča, Čepinci, Lucova, Martinje, Neradnovci, Stanjevci, Šulinci, Ženavlje) Občina Križevci (Križevci, Domanjševci, Kančevci, Košarovci, Kukeč, Kuštanovci, Lončarovci, Panovci) Občina Kupšinci (Kupšinci, Borejci, Černelavci, Veščica) Občina Mačkovci (Mačkovci, Dankovci, Moščanci, Otovci, Pečarovci, Poznanovci, Prosečka vas) Občina Martjanci (Martjanci, Andrejci, Krnci, Lukačevci, Nemčavci, Noršinci, Sebeborci) Občina Murska Sobota (Murska Sobota, Bakovci, Krog, Murski Črnci, Rakičan, Satahovci) Občina Pertoča (Pertoča, Fikšinci, Gerlinci, Motovilci, Ropoča, Večeslavci) Občina Prosenjakovci (Prosenjakovci, Berkovci, Čikečka vas, Fokovci, Ivanovci, Ivanjševci, Pordašinci, Prosenjakovci, Ratkovci, Selo, Serdišče) Občina Puconci (Puconci, Bokrači, Brezovci, Dolina, Gorica, Markišavci, Polana, Predanovci, Šalamenci, Vaneča) Občina Rogaševci (danes Rogašovci) (Rogašovci, Kramarovci, Nuskova, Ocinje, Serdica, Sotina, Sv. Jurij) Občina Strukovci (Strukovci, Lemerje, Pužavci, Stari Beznovci) Občina Šalovci (Šalovci, Budinci, Hodoš, Krplivnik, Mali Dolenci, Markovci, Peskovci, Veliki Dolenci) Občina Tešanovci (Tešanovci, Mlajtinci, Moravci, Vučja gomila) Občina Tišina (Tišina, Gederovci, Gradišče, Krajna, Murski Petrovci, Petanjci, Rankovci, Sodišinci, Tropovci, Vanča vas)
Občine v Srezu Lendava thumb|desno|290px|Srez Lendava (1937) Občina Beltinci (Betinci, Bratonci, Dokležovje, Gančani, Ižakovci, Lipovci) Občina Bogojina (Bogojina, Bukovnica, Filovci, Ivanci, Motvarjevci) Občina Črensovci (danes Črenšovci) (Črenšovci, Dolnja, Gornja in Srednja Bistrica, Trnje, Žižki) Občina Dobrovnik (Dobrovnik, Kobilje, Strehovci, Žitkovci) Občina Gaberje (Gaberje, Dolnji Lakoš, Gornji Lakoš, Hotiza, Kapca, Kot) Občina Genterovci (Genterovci, Banuta, Kamovci, Mostje, Radmožanci) Občina Lendava (Lendava) Občina Odranci (Odranci, Melinci) Občina Orešje (danes Čentiba) (Čentiba, Dolina, Petišovci, Pince) Občina Polana (Velika Polana, Mala Polana, Brezovica) Občina Turnišče (Turnišče, Gomilica, Lipa, Nedelica, Renkovci)
Zgodovina Prekmurja
thumb|right|300px|Zemljevid Mlajtincev iz 19. stoletja. Slovenski prebivalci Prekmurja so se vse do konca prve svetovne vojne razvijali ločeno politično, gospodarsko in kulturno in bili pod močnim vplivom madžarizacije, ki pa ni obrodila resničnih sadov, saj so ohranili svojo slovensko narodno zavest. Prekmurci so nekaj časa živeli v Slovenski krajini (to ime se je med njimi udomačilo ob začetku 19. stoletja), v dveh komitatih ali županijah: Železno in Zala, cerkveno pa so katoličani spadali pod sombotelsko škofijo.
Prekmurje se je v marsičem razlikovalo od drugih slovenskih dežel. Samo tu je na primer obstajala prava zemljiška veleposest z obdelovalnimi površinami, skoraj povsod drugod je bila ta gozdna. Tu so kmetje imeli tudi zelo malo obdelovalne zemlje. Značilne so bile ozke in zelo dolge njive. Tu je nastal tudi agrarni proletariat, ki je iskal delo tudi na ozemlju današnje Madžarske, medtem ko danes iščejo Madžari delo v Prekmurju.
Čeprav so že 1848 obstajali poizkusi, da bi se Prekmurci povezali z rojaki, so živeli precej samosvoje. K temu je prispevala tudi verska različnost, saj so med njimi živeli tudi protestanti luteranske in kalvinske veroizpovedi. Poleg Madžarov je med prekmurskimi Slovenci v mestih živelo tudi precej madžarskih Judov. Prekmurski Slovenci so bili, zlasti po uvedbi dualizma, pod močnim madžarskim pritiskom in so ohranjali svojo identiteto z verskimi knjigami v madžarskem črkopisu, katoličani in zlasti protestanti v narečju, ki jih je na eni strani odtegovalo od vsenarodne skupnosti, notranje pa bolj povezovalo zaradi svoje različnosti. Prekmurski Slovenci so bili izpostavljeni madžarskim pritiskom zaradi želje oblasti, da bi iz mnogonarodne Ogrske ustvarili enonarodno Madžarsko. Tako je šolski zakon iz 1908 določal, da morajo ne madžarski otroci po končanem 4. razredu osnovne šole govoriti in pisati madžarsko.
Narodno zavest je na prelomu iz 19. v 20. stoletje začela dvigati skupina katoliških duhovnikov, ki so se zbirali okoli Frana Ivanocija. Prvič so tu slovensko zastavo razvili šele 1897, in sicer na novi maši Ivanocyjevega sodelavca Jožefa Klekla na Tišini. Sestavili so politični program, ki je poudarjal pomen vere v zasebnem in javnem življenju, verski pouk v materinščini in zahteval lokalne časopise v njej. V programu je bila vključena tudi zahteva po železniški povezavi s sosednjimi pokrajinami, zmanjšanju carin in regulaciji Mure. Klekl je ne le na Ogrskem, temveč tudi v Sloveniji hotel avtonomojo za Prekmurje. Širili so knjige Mohorjeve družbe, še vedno pa so izdajali tudi časopise in knjige v domačem slovenskem jeziku. Prava jezikovna in kulturna enotnost z vsemi Slovenci je dejansko začela nastajati šele po prvi svetovni vojni. V Prekmurju vlada dvojezičnost že od nekdaj, zato tudi lokalno narečje vsebuje mnogo madžarskih izposojenk in obratno ter ima tudi fonem več kot knjižna slovenščina.
Demografija Prebivalstvo
thumb|desno|300px|Stara kmečka hiša v Renkovcih