Rusko-turška vojna (1787-1792) je bila neuspel poskus Omanskega cesarstva, da bi ponovno osvojilo ozemlje, ki ga je izgubilo v prejšnji rusko-turški vojni (1768–1774). Vojna je potekala sočasno z avstrijsko-turško vojno (1788–1791).
Ozadje Maja in junija 1787 je Katarina II. Ruska v spremstvu svojega zaveznika, svetega rimskega cesarja Jožefa II., opravila zmagovito potovanje po Novi Rusiji in priključenem KrimuStone 1994, str. 134. Ti dogodki, govorice o Katarininem grškem načrtuDowling 2015, str. 744. in trenja, ki so nastala zaradi medsebojnih očitkov o kršitvah Kučukkajnarškega mirovnega sporazuma, s katerim se je končala prejšnja vojna, so razburjali istanbulsko javno mnenje, britanski in francoski veleposlaniki pa so brezpogojno podprli osmansko vojno stranko.
Vojna Leta 1787 so Osmani zahtevali, da se Rusi umaknejo s Krima in se odrečejo svojim posestim okoli Črnega morja,Dowling 2014, str. 841. kar je Rusija doživljala kot casus belli. Rusija je 19. avgusta 1787 napovedala vojno Osmanskemu cesarstvu, Osmani pa so aretirali ruskega veleposlanika Jakova Bulgakova.Cunningham 1993, str. 2. Osmanske priprave na vojno so bile pomanjkljive. Slabo izbran je bil tudi njen začetek, saj sta bili Rusija in Avstrija zdaj zaveznici.
Osmansko cesarstvo je vojno začelo z napadom na trdnjavi blizu Kinburna v južni Ukrajini.Tucker 2011, str. 959. Ruski general Aleksander Suvorov je septembra in oktobra 1787 odbil osmanska napada z morja in obranil Krim.Tucker 2011, str. 863. V Moldaviji je ruska vojska osvojila osmanski mesti Hotin in Iași. 6. decembra sta kneza Grigorij Potemkin in Aleksander Suvorov po šestmesečnem obleganju osvojila tudi Očakov ob izlivu Dnepra. Vse meščane Očakova so na Potemkinov ukaz pobili.Tucker 2011, str. 959-960.
Osmansko cesarstvo, ki je v vojni z Rusi doživelo niz porazov, je imelo proti avstrijski vojski pod poveljstvom Jožefa II. v Srbiji in Transilvaniji nekaj uspehov.
Do leta 1789 so ruske in avstrijske sile izrinile osmansko vojsko iz Moldavije.Tucker 2011, str. 963. Stanje se je še poslabšalo, ko so Rusi pod Suvorovom 1. avgusta pri Fokšaniju premagali osmansko vojsko pod poveljstvom Koča Osman Paše. Sledila je ruska zmaga 22. septembra pri Rimniku. Suvorov je po zmagi dobil naslov rimniškega grofa. Osmani so utrpeli velike izgube tudi v boji z Avstrijci pod generalom Gideonom E. von Laudonom, ko so poskušali napasti Bosno. Avstrijci so v protinapadu osvojili Beograd.Tucker 2011, str. 964.
Osmansko vojsko je dodatno izčrpala vstaja v Grčiji in jo prisilila na sklenitev premirja z Avstrijci.Tucker 2011, str. 965. Rusi so medtem nadaljevali z ofenzivo. Suvorov je decembra 1790 osvojil domnevno "neosvojljivo" osmansko trdnjavo Ismail na vhodu v Donavo. Suvorov je po zmagi krenil na Konstantiopel (zdaj Istanbul) v upanju, da bodo Rusi lahko ustanovili krščansko cesarstvo.
Dokončni poraz osmanske vojske pri Mačinu 9. julija 1791Sicker 2001, str. 82. je skupaj z ruskimi pomisleki glede vstopa Prusije v vojnoTucker 2011, str. 966. privedel do sklenitve premirja, podpisanega 31. julija 1791.
Rusko zmago so zasenčili pokoli civilnega prebivalstva. Pojavile so se obtožbe, da je bil Suvorov med obleganjem Očakova pijan. Nenehne govorice o njegovih dejanjih so se razširile in krožile do te mere, da so Suvorova leta 1791 prestavili na Finsko.
Posledice Mirovni sporazum, sklenjen v Iașiju 9. januarja 1792, je priznal rusko aneksijo Krimskega kanata iz leta 1783. Rusija je pridobila tudi Jedisan (Odesa in Očakov), Dnester pa je postal mejna reka Ruskega cesarstva z Evropo. Meja z Azijo na reki Kuban je ostala nespremenjena. Cilj osmanske vojne za povrnitev Krima ni bil dosežen. Če ne bi bilo francoske revolucije, bi bilo stanje Osmanskega cesarstva lahko še veliko slabše.
Sklici
Viri
Kategorija:Rusko-turške vojne Kategorija:Bitke 18. stoletja Kategorija:Vojne Rusije Kategorija:Vojne Turčije Kategorija:Vojne Avstrije Kategorija:Vojne Anglije Kategorija:Vojne Švedske Kategorija:Vojne Čečenije