1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Dogodki Januar – junij thumb|Churchill, Roosevelt in Stalin na Jaltski konferenci 16. januar - Adolf Hitler se zaradi zavezniške grožnje preseli iz svojega doma v svoj berlinski bunker. 4. – 11. februar - voditelji treh zavezniških velesil, Roosevelt, Churchill in Stalin, na Jaltski konferenci razpravljajo o povojni Nemčiji. 19. februar – 26. marec - bitka za Iwo Jimo. 12. april - Harry S. Truman postane nov ameriški predsednik, potem, ko Franklin Delano Roosevelt prej tega dne umre zaradi možganske krvavitve. 15. april - britanske enote osvobodijo koncentracijsko taborišče Bergen-Belsen. 28. april - italijanski partizani ubijejo Benita Mussolinija in njegovo ljubico Claro Petacci. 30. april - Adolf Hitler in njegova dvodnevna žena Eva Braun storita samomor v berlinskem podzemnem bunkerjem 1. maj - Joseph Goebbels in njegova žena Magda zastrupita svojih šest otrok v berlinskem podzemnem bunkerju ter nato skupaj storita samomor pred bunkerjem 2. maj - enote jugoslovanske 4. armade se po hudih bojih med Reko in Snežnikom prebijejo čez Mašun v Ilirsko Bistrico in skupaj z 9. korpusom NOV Slovenije osvobodijo Trst. po 16-dnevnem obleganju Berlina Sovjetska Rdeča armada zasede mesto. 6. maj protifrancoska vstaja v Damasku. admiral Dönitz ukaže nemškim podmornicam vrnitev v baze. 8. maj - britanska 8. armada skupaj s slovenskimi partizanskimi enotami in motoriziranim odredom jugoslovanske 4. armade pride na Koroško in Celovec. 9. maj generalpolkovnik Aleksander von Loehr, poveljnik armadne skupine E in poveljnik za jugovzhod pred generalom Ivanom Dolničarjem in navzočo Britansko vojaško misijo v Šaleški dolini na štabu IV. operativne cone v Topolšici podpiše brezpogojno kapitulacijo - listino o vdaji svojih obroženih sil (okrog 300.000 vojakov), kar pomeni formalni konec 2. svetovne vojne v takratni domovini Jugoslaviji in Evropi. enote slovenske partizanske vojske v zgodnjih jutranjih urah vkorakajo v osvobojeno Ljubljano 13. maj - nemške enote na Češkoslovaškem položijo orožje. 15. maj - zadnja bitka 2. svetovne vojne v Evropi na Poljani na Prevaljah. 16. maj - v Nemčiji aretirajo člane nemške vlade, ki jo je po Hitlerjevem samomoru sestavil admiral Dönitz. 23. maj Winston Churchill odstopi z mesta predsednika vlade Združenega kraljestva. ameriška letala pričnejo z uničujočim bombardiranjem Tokia. 4. junij - novoustanovljeni transfuzijski oddelek Centralne vojne bolnice v Ljubljani odvzame in konzervira prve odmerke krvi - začetek transfuzijske službe v Sloveniji. 26. junij - v San Franciscu predstavniki 50 držav podpišejo ustanovno listino Organizacije združenih narodov.
Julij – december thumb|Gobast oblak po eksploziji atomske bombe nad Nagasakijem 16. julij - Američani poskusno sprožijo eksplozijo prve atomske bombe v oporišču Alamogordo v Novi Mehiki. 17. julij – 2. avgust - v Potsdamu se začne vrhunsko srečanje treh velesil - ZDA, Velike Britanije in Sovjetske zveze, kjer Truman, Churchill in Stalin sprejmejo sklep o povojni Nemčiji. 25. julij - po končani vojni Nemčijo razdelijo na štiri cone: ameriško, francosko, britansko in sovjetsko 6. avgust - ameriški bombnik B-29 odvrže prvo atomsko bombo na japonsko mesto Hirošimo. Eksplozija bombe je zahtevala po podatkih japonskega Rdečega križa 245.000 smrtnih žrtev in 150.000 ranjenih. Posledice žarčenja pa se občutijo še danes. 8. avgust - Sovjetska zveza napove vojno Japonski. 9. avgust Američani odvržejo še drugo atomsko bombo na Japonsko, tokrat na mesto Nagasaki, kjer umre okrog 74.000 ljudi, več kot 40.000 pa je ranjenih. Sovjetska zveza prične ofenzivo v Mandžukuo in druge satelite Japonskega imperija. 10. avgust - Japonska ponudi zaveznikom popolno kapitulacijo pod pogojem, da cesar obdrži prestol. 2. september - konča se druga svetovna vojna. 14. november - v Nürnbergu se pred mednarodnim sodiščem pričnejo sojenja proti vojnim zločincem iz druge svetovne vojne. 5. december - Na vaji z mornariške letališke postaje Fort Lauderdale izgine let torpednih bombnikov ameriške mornarice Grumman TBF Avenger (znan kot let 19).
Rojstva thumb|100px|Ritchie Blackmore 1. januar - André Lefevere, belgijski teoretik prevodoslovja, jezikoslovec in prevajalec († 1996) 6. februar - Robert Nesta »Bob« Marley, jamajški pevec reggaeja, glasbenik († 1981) 16. februar - Jeremy Bulloch, britanski igralec (* 2020) 14. april - Ritchie Blackmore, angleški rock glasbenik 14. maj - Yochanan Vollach, izraelski nogometaš 3. julij - Franc Flere, slovenski harmonikar († 2017) 6. julij - Peter Singer, avstralski filozof 5. december - Eva Bergman, švedska režiserka 6. december - Josip Globevnik, slovenski matematik 13. december - Sašo Stevović, slovensko-črnogorski kipar
Smrti thumb|150px|Adolf Hitler februar/marec - Ana Frank, judovsko-nemška pisateljica dnevnika, (* 1929) 1. februar - Johan Huizinga, nizozemski zgodovinar (* 1872) 9. april - Dietrich Bonhoeffer, nemški protestantski pastor, teolog in borec proti nacizmu (* 1906) 10. april - Johann Mickl, nemški general slovenskega porekla (* 1893) 12. april - Franklin Delano Roosevelt, 32. predsednik ZDA (* 1882) 13. april - Ernst Cassirer, nemški filozof judovskega rodu (* 1874) 14. april - Arthur Robert Hinks, angleški astronom, geograf (* 1873) 26. april - Pavlo Petrovič Skoropadski, hetman Ukrajine (* 1873) 28. april - Benito Mussolini, italijanski fašistični diktator (* 1883) 30. april - Adolf Hitler, nemški diktator, nacistični voditelj (* 1889) Eva Braun, Hitlerjeva dolgoletna spremljevalka in tik pred smrtjo žena (* 1912) sličica|213x213_pik|Franklin Delano Roosevelt1. maj - Paul Joseph Goebbels, nemški nacistični minister za prosveto in propagando v Tretjem rajhu (* 1897) 1. maj - Magda Goebbels, žena Josepha Goebbelsa (* 1901) 2. maj - Hans Krebs, nemški general (* 1898) 23. maj - Heinrich Himmler, nemški nacistični politik in vodja SS-a (* 1900) 26. maj - Ivan Zver slovenski (prekmurski) tiskar (* 1900) 31. maj - Odilo Globocnik, avstrijski nacist, general SS-a (* 1904) 7. junij - Kitaro Nišida, japonski filozof (* 1870) 2. avgust - Pietro Mascagni, italijanski operni skladatelj (* 1863) 10. avgust - Robert Hutchings Goddard, ameriški profesor, fizik, izumitelj in raketni inženir (* 1882) 27. avgust - Reynold Alleyne Nicholson, angleški orientalist in raziskovalec islama (* 1868) 26. september - Béla Bartók, madžarski skladatelj, etnomuzikolog in pianist (* 1881) Kijoši Miki, japonski sodobni filozof (* 1897) 15. oktober - Pierre Laval, francoski politik, kolaborator (* 1883) 24. oktober - Vidkun Quisling, norveški nacistični politik, kolaborator (* 1887) 1. december - Števan Kovatš, madžarski evangeličanski duhovnik, pisatelj in zgodovinar (* 1866) 4. december - Thomas Hunt Morgan, ameriški genetik in embriolog, nobelovec (* 1866) 11. december - Charles Fabry, francoski fizik (* 1867) 21. december - George S. Patton, ameriški general (* 1885) 22. december - Otto Neurath, avstrijski filozof, sociolog in ekonomist (* 1882)
Nobelove nagrade Fizika: Wolfgang Pauli Kemija: Artturi Ilmari Virtanen Fiziologija ali medicina: Alexander Fleming, Ernst Boris Chain in Howard Walter Florey Književnost: Gabriela Mistral Mir: Cordell Hull
*