Motiv živalskega ženina in neveste v slovenski pripovedki je v pravljicah zelo pogost, saj ga najdemo skoraj v vsaki knjigi slovenskih pravljic. Zaradi uvajanja novih sistemov pa jih tudi lažje najdemo in primerjamo med seboj.

Zelo priljubljene in številčnejše so pravljice, ko se žival spremeni v očarljivega mladeniča. Po besedah Bruna Bettelheima takšne pravljice učijo, da je za ljubezen potrebna radikalna sprememba prejšnjih pogledov na spolnost in da se spolni partner najprej doživlja kot žival. Zato je v literaturi o pravljicah ta cikel znan kot cikel o »živalskem ženinu«

Pravljice iz cikla o živalskem ženinu imajo tri značilne lastnosti:

ne izvemo, kako in zakaj je bil ženin spremenjen v žival zaklela ga je čarovnica, ki za svoja zla dejanja ni kaznovana oče povzroči, da se junakinja pridruži zveri, bodisi iz ljubezni do njega bodisi iz poslušnosti. Mati na zunaj nima nobene pomembnejše vloge

V večini zahodnih pravljic je žival moškega spola in iz začaranosti ga lahko reši samo ljubezen in vdanost ženske. V nekaterih pravljicah opazimo tudi obratno zgodbo, ko je začarana žival ženskega spola in je njen rešitelj moškega spola.

Interpretacija

KAKO SE JE JEŽEK OŽENIL

Književni čas: ni določen;

Književni prostor: smuški grad, bližnji gozd;

Pripovedovalec: tretjeosebni, vsevedni;

Književne osebe:

~glavne: jež, graščak, najmlajša hčer;

~stranske: starejši hčeri;

Značilnosti ljudskega slovstva:

~poosebitev: jež ima človeške lastnosti;

~narečne besede: loza (gozd);

~pomanjševalnice: kamrica, srčece, nevestica;

~ukrasni pridevek: drobno srčece;

~pravljično število 3: tri hčere;

SIN JEŽ

Književni čas: ni določen;

Književni prostor: gozd;

Pripovedovalec: tretjeosebni, vsevedni;

Književne osebe:

~glavne: jež, kmet, mož, najmlajša hčer;

~stranske: mati, starejši hčeri;

Značilnosti ljudskega slovstva:

~poosebitev: jež ima človeške lastnosti;

~narečne besede: svinjar (svinjski pastir);

~pretiravanje: da ga ni bilo lepšega;

~ukrasni pridevek: lep fant;

~pravljično število 3: tri hčere, tri leta;

PRI KAČI SE JE ŽENIL

Književni čas: ni določen;

Književni prostor: gozd, cerkev, hiša;

Pripovedovalec: tretjeosebni, vsevedni;

Književne osebe:

~glavne: sin, kača, starša;

~stranske: svatje

Značilnosti ljudskega slovstva:

~poosebitev: kača ima človeške lastnosti;

~pretiravanje: ženska, da ji ni para;

~ukrasni pridevek: lep grad;

~pravljično število 3: tri kadi denarja;

JEŽ SNUBAČ

Književni čas: ni določen;

Književni prostor: pašnik, hiša;

Pripovedovalec: tretjeosebni, vsevedni;

Književne osebe:

~glavne: jež, mati, trgovci, hčere;

~stranske: svatje;

Značilnosti ljudskega slovstva:

~poosebitev: jež ima človeške lastnosti;

~narečne besede: dasi (čeprav);

~pomanjševalnice: tačica;

~ukrasni pridevek: lep mladenič;

~pravljično število 3: trije trgovci, tri hčere, trije udarci;

VOLČJI ŽENIN

Književni čas: ni določen;

Književni prostor: vrt, grad;

Pripovedovalec: tretjeosebni, vsevedni;

Književne osebe:

~glavne: volk, najmlajša hčer, vetrovi, oče;

~stranske: starejši hčeri, nevesta;

Značilnosti ljudskega slovstva:

~poosebitev: volk in vetrovi imajo človeške lastnosti;

~pretiravanje: najlepša, najpametnejša hči;

~pomanjševalnice: živalca;

~ukrasni pridevek: mladi nož, ostri noži;

~pravljično število 3: tri hčere, trije vetrovi, tri zlata darila, tri noči;

JEŽ SE ŽENI

Književni čas: ni določen;

Književni prostor: na Robidi;

Pripovedovalec: tretjeosebni, vsevedni;

Književne osebe:

~glavne: jež, najmlajša hčer, grof, grofica;

~stranske: starejši hčeri, oče;

Značilnosti ljudskega slovstva:

~poosebitev: jež ima človeške lastnosti;

~narečne besede: špegu (ogledalo), pupa (dekle);

~ukrasni pridevek: špičaste bodice;

~pravljično število 3: tri hčere, trije janci;

ZAČARANA KAČA

Književni čas: ni določen;

Književni prostor: pašnik, koča;

Pripovedovalec: tretjeosebni, vsevedni;

Književne osebe:

~glavne: kača, svinjski pastir;

~stranske: gospodar, dve kači;

Značilnosti ljudskega slovstva:

~poosebitev: kače imajo človeške lastnosti;

~pomanjševalnice: ženkica;

~ukrasni pridevek: rumeno proso, sikajoč glas;

~pravljično število 3: tri kače, trikrat umit;

JEŽEK

Književni čas: ni določen;

Književni prostor: gozd, grad;

Pripovedovalec: tretjeosebni, vsevedni;

Književne osebe:

~glavne: jež, najmlajša hčer;

~stranske: mati, grof, starejši hčeri;

Značilnosti ljudskega slovstva:

~poosebitev: jež ima človeške lastnosti;

~narečne besede: korajžen (pogumen);

~pomanjševalnice: ježek, grofičice;

~ukrasni pridevek: lepo žvižga, grofovski grad;

~pravljično število 3: tri hčere;

CESAR JE IMEL JEŽA ZA SINA

Književni čas: ni določen;

Književni prostor: grad, gozd;

Pripovedovalec: tretjeosebni, vsevedni;

Književne osebe:

~glavne: jež, najmlajša hčer;

~stranske: cesar, cesarica, kralj, župnik;

Značilnosti ljudskega slovstva:

~poosebitev: jež ima človeške lastnosti;

~narečne besede: obed (kosilo);

~pomanjševalnice: žegnanček, vince, vrček;

~ukrasni pridevek: rumeno vince, pisan vrček;

~pravljično število 3: tri hčere, trikrat poškropit, trikrat zbosti na bodicah, tri kapljice krvi;

~pravljično število 7: sedem let;

ZMAJ JE POSTAL ČLOVEK

Književni čas: ni določen;

Književni prostor: grad;

Pripovedovalec: tretjeosebni, vsevedni;

Književne osebe:

~glavne: zmaj, najmlajša hčer;

~stranske: oče, starejši hčeri;

Značilnosti ljudskega slovstva:

~poosebitev: zmaj ima človeške lastnosti;

~pomanjševalnice: dekletce;

~ukrasni pridevek: zlat prstan, šipkova vrtnica;

~pravljično število 3: tri hčere;

KRALJEVIČ IN LEPA VIDA

Književni čas: ni določen;

Književni prostor: njiva, grad;

Pripovedovalec: tretjeosebni, vsevedni;

Književne osebe:

~glavne: kača, Lepa Vida;

~stranske: kralj, kraljica;

Značilnosti ljudskega slovstva:

~poosebitev: kača ima človeške lastnosti;

~narečne besede: stepena (otresena);

~pomanjševalnice: kraljevič;

~ukrasni pridevek: velika kača, leskov grm;

~pravljično število 3: tri jutra, tri leskove šibe, trije udarci;

Snežica in rožica Čeprav je živalski ženin skoraj vedno ogabna in krvoločna žival pa v Grimmovi pravljici nastopa kot začarana žival, prijazni medved. Toda ti zverski lastnosti sta v zgodbi vseeno prisotni. Predstavlja ju neotesani škrat, ki je kraljeviča začaral v medveda. V tej pravljici sta oba glavna junakinja razcepljena v dvojnika : nastopata dve deklici rešiteljici, Snežica in Rožica, nežni medved in zoprni škrat. V tej zgodbi morata deklici škrata trikrat rešiti, preden ga lahko medved ubije in se reši uroka. Četudi je živalski ženin prijazen in pohleven, mora ženska vseeno izgnati njegovo umazano naravo v podobi škrata, da se lahko živalski odnos spremeni v človeškega. Ta zgodba namiguje, da so v naši naravi tako prijazni kot odbijajoči vidiki , in ko se otresemo teh drugih, nas čaka sama sreča. Na koncu zgodbe se vzpostavi prvotna enovitost glavnih junakov, ko se Snežica poroči s kraljevičem, Rožica pa z njegovim bratom.

Žabji kralj Grimmova pravljica se osredotoči na pretres ob prepoznavi, ko se tisto, kar se nam zdi živalsko nenadoma razkrije kot vir človeške sreče. V pravljici nastopata kot osrednji osebi najmlajša kraljeva hči in začarana žaba. Ko žaba naredi deklici uslugo kot plačilo zahteva da postane njena prijateljica, da sedi poleg nje za mizo, pije iz njenega kozarca in spi skupaj z njo v njeni postelji. Deklica ji obljubi omenjeno, vendar ker je zavezana načelu ugodja, ji daje obljube, da bi dobila. Kar si želi, ne da bi pomislila na posledice. Toda resničnost terja svoje in ko se kraljična skuša izogniti obljubi v zgodbo vstopi kralj in vztraja da mora kraljična izpolniti obljube. A vendar, ko se žaba pridruži deklici v posteljo se ta razburi in zabriše žabo ob steno. In takrat se žaba spremeni v kraljeviča. Ta zgodba, po besedah bruna Bettelheima, pripoveduje, da mora človek, da bi mogel ljubiti, najprej čutiti; celo negativna čustva so boljša kot če jih sploh ni. Kolikor bolj se ji žaba telesno in osebnostno približuje, toliko močnejša so njena čustva in toliko izrazitejša osebnost postaja. Nazadnje pokaže neodvisnost in se upre očetovim ukazom in ko tako najde samo sebe, se isto zgodi z žabo, ki se spremeni v kraljeviča.

Začarani prašič Je romunska pravljica v kateri kot osrednji osebi nastopata najmlajša kraljeva hči in njen ženin začarani prašič. Kraljična se poroči s prašičem s severa, ker naj bi ji bilo to usojeno. V naslednjih dneh, ki jih preživita skupaj, deklica opazi, da se prašič ponoči spremeni v moža, toda zjutraj je spet prašič. Nato si kraljična začne prizadevati, da bi možu preprečila, da bi se spremenil nazaj v prašiča. Vendar je zaradi njene neučakanosti kaznovana in prašič jo zapusti, dokler kraljična ne opravi nekaj nemogočih oz. zelo zahtevnih nalog. Da lahko stori zadnji potrebni korak, ki bi prašiča spremenil v moža in bi lahko mladi par podedoval očetovo kraljestvo ter živel srečno do konca svojih dni, si mora odrezati mezinec. To je njena zadnja in najosebnejša žrtev, njen »ključ« do sreče. Ker nič v zgodbi ne kaže na to, da bi njen roka ostala pohabljena ali da bi krvavela, je njena žrtev očitno simbolična in po besedah Bruna Bettelheima pove, da je v uspešnem zakonu, medsebojni odnos pomembnejši od »celovitosti telesa«. V zgodbi opazimo tudi motiv prepovedane sobe, v katero kraljeva hči ne bi smela vstopiti. Hkrati pa ji je dal oče ključ od sobe in s tem preizkušal njeno poslušnost.

Lepotica in zver Kljub njenemu naslovu v pravljici ni ničesar tako grobo živalskega. Zver grozi lepotičinem očetu, toda od samega začetka vemo, da gre za prazno grožnjo, ki si jo je zver izmislila, da bi pridobila najprej lepotičino družbo, nazadnje pa njeno ljubezen, ki jo bo ozdravila uroka in ji povrnila človeško podobo. V tej zgodbi so trije glavni junaki, lepotica, njen oče in zver, nežno in ljubeče vdani drug drugemu. V Lepotici in zver usodne dogodke sproži očetova kraja vrtnice, ki jo je hotel odnesti svoji ljubljeni najmlajši hčerki. Njegovo dejanje simbolizira njegovo ljubezen do hčerke. Obema, očetu in hčerki, se lahko zdi, da jo čaka nekakšna grozljiva izkušnja. Zgodba nam pove, da je bila njuna bojazen neosnovana. Za kar sta se bala, da bo živalska izkušnja, se izkaže za doživetje globoke človeškosti in ljubezni. Grad, kjer se lepotici nemudoma izpolnijo vse želje je narcistična fantazija, kakršne so zančilne za otroke. Le malokateri otrok si ni nikoli želel življenje, v katerem ne bi od njega zahtevali ničesar, vse njegove želje pa bi se izpolnile, brž ko bi jih izrekel. Pravljica pripoveduje, da takšno življenje ne prinaša le zadovoljstvo, ampak kmalu postane tudi pusto in dolgočasno – tako zelo, da se prične lepotica veseliti obiskov zveri, pred katerim je sprva trepetala.

Začarana kača

Čas in kraj: nedoločen čas; domača kmetija, črna kmetija. Pripovedovalec: tretjeosebni, vsevedni. Stalni okrasni pridevniki: najbolj rejena in najbolje pitana, največja kača, svinjski pastir, lepa, prelepa mladenka, črna koča, črno dvorišče. Ponavljanja posameznih besed, celih stavkov in odstavkov; besed (Svinjski pastir, lepa mladenka, največja kača). Pravljična števila: tri v kače začarane sestre, trikrat čisto umit. Tipičen konec: odčarana prelepa mladenka se poroči s svojim rešiteljem ki je bil Svinjski pastir. Bajeslovna bitja: kača, ki govori.

S kačo se je oženil

Pripovedovalec: tretjeosebni, vsevedni. Kraj dogajanja: gozd, hišice ob gozdu, stara vrba kraj pota, domača kmetija. Čas dogajanja: nedoločen. Glavni lik: sin od kmeta, Mižek in začarana kača. Stranski liki: Kmet, dva starejša brata. Okrasni pridevki: začarana kača, najmlajši sin, mlada ženica, Stara vrba, Kačja kraljica, prekrasna deklica, prekrasna nevesta. Pravljična števila: sedem goslačev, trije sinovi, tri hčerke. Tipičen konec: poroka Mižka in odčarane prekrasne kraljice.

Kovač

Pripovedovalec: tretjeosebni, vsevedni. Kraj dogajanja: nedoločen. Čas dogajanja: nedoločen. Glavni lik: Kovač.