Knjižnica Čebelica je knjižna zbirka, ki je pričela izhajati leta 1953 pri Mladinski knjigi v Ljubljani. Njena prva urednica je bila Kristina Brenk, ki je zbirki izbrala tudi ime. »Tako kot je nekoč Kranjska čbelica pomenila rojstvo slovenske umetne besede, je Čebelica od leta 1953 opravila veliko poslanstvo: poslanstvo prvega stika s tiskano besedo, z domišljijsko močjo kratke zgodbe, pravljice, pripovedi, ljudske in umetne pesmi, poljudnoznanstvenih zapisov, prevodov iz svetovne književnosti ...« sta o knjižni zbirki Čebelica ob štirideseti obletnici ustanovitve založbe Mladinska knjiga povedala njena dva urednika - Kristina Brenk (1953-1973) in Niko Grafenauer (1974-1993).Nataša Pinter, Marjeta Strožič: Od čebelice do čebelice, Prebold 1991.
V tem članku je predstavljen uredniški koncept Knjižnice Čebelica od 1974 do 1993. Leto 1993. je bilo namreč za knjižno zbirko jubilejno - praznovala je 40 let izhajanja, leta 1974 pa je prevzel uredništvo Čebelice od Kristine Brenkove Niko Grafenauer in je bil njen urednik do jubilejnega leta.
Predstavitev Knjižnica Čebelica pomeni tisto zahtevnostno stopnjo otroške slikanice, s katero se otroku nekako od 3., 4. leta starosti naprej odpre razsežni svet slikanice kot prve prave knjige s tankimi listi in pomeni zahtevnejšo stopnjo otroške slikanice zaradi zunanje podobe in predvsem zaradi doživljajske zahtevnosti. Marjana Kobe: Pogledi na mladinsko književnost, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1987, str. 29-32.
V tej knjižni zbirki (od 1974 do 1993) obstajajo štiri različice leposlovnih slikanic za otroke, prevladujeta pa tipa slikanice, ko sta besedni in likovni ustvarjalec Slovenca (97 čebelic) in slikanica z izvirnim neslovenskim besedilom in slovenskim ilustratorjem (81 čebelic). 10 je čebelic, ko sta besedni in likovni ustvarjalec Neslovenca in ena čebelica z izvirnim slovenskim besedilom in neslovenskim ilustratorjem.Knjižnica čebelica in Marjana Kobe: Pogledi na mladinsko književnost, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1987, str. 29-32.
Večina čebelic sodi glede na ustvarjalni postopek v tip slikanice, ko soavtorja (pisec in ilustrator) nista stalna sodelavca, besedilo in ilustracija pa sta dokaj samostojna elementa. V smer stalnega ustvarjalnega sodelovanja sta bila v zbirki naravnana para Kristina Brenk - Ančka Gošnik Godec in Kajetan Kovič - Jelka Reichman. Knjižnica čebelica in Marjana Kobe: Pogledi na mladinsko književnost, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1987, str. 33-36.
Glede na notranjo urejenost tekstovnega in likovnega deleža sodijo čebelice v tip klasične slikanice, v kateri se v enakovrednem prostorskem razmerju menjavata celostransko besedilo in celostranska slika. Le v nekaterih čebelicah si tekstovni in likovni delež posamezno stran v primernem razmerju tudi delita. Knjižnica čebelica in Marjana Kobe: Pogledi na mladinsko književnost, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1987, str. 37-38.
Od 179 rednih zvezkov (21 izmed njih je ponatisov) je barvno ilustriranih 93, 86 je opremljenih s črno-belo ilustracijo.Knjižnica čebelica
Do 1989. leta so čebelice izhajale posamično enkrat mesečno, od 1989. leta dalje pa v snopičih po 9 čebelic. S časom se je spreminjala tudi zunanja podoba čebelic. Čebelice so knjižice velikosti 16 X 16 cm, 10 ponatisov iz leta 1981 pa 17 X 19 cm. Obsegajo povprečno 16 strani. Prvotna zunanja podoba čebelic s celostransko naslovno ilustracijo se je v zadnjih treh zvezkih leta 1985 spremenila: čebelice so dobile barvne plastificirane platnice, posejane z raznobarvnimi pikicami ter v obliki kare uokvirjeno ilustracijo sredi naslovnice. V letu 1989 izide snopič devetih čebelic v potiskani platneni torbici, 1990 jih prinese kartonast medved, 1991/92/93 pa izidejo v plastičnem paketu z otroško urico.Dopolnjeni podatki po knjižici Nataša Pinter, Marjeta Strožič: Od čebelice do čebelice, Prebold 1991..
106 čebelic je tiskanih z malimi tiskanimi črkami kar precejšnje velikosti, 73 čebelic pa je tiskanih z velikimi tiskanimi črkami. V zadnjih treh letnikih prevladujejo čebelice z velikimi tiskanimi črkami, kar kaže na to, da so vedno bolj namenjene bralcem v začetnem bralnem obdobju (v predšolski dobi in v prvem razredu osnovne šole).
Od 1974. do 1993. leta se je spreminjalo tudi število natisnjenih izvodov Čebelice. Največja je bila naklada v prvih letih izhajanja (1974-1977) - (povprečno 21000 izvodov), nato je rahlo upadla v letih od 1978 do 1984 (povprečno 17000 izvodov), občuten upad doživela v letih od 1985 do 1991 (povprečno 10000 izvodov), še upade v letu 1992 (8500 izvodov) in v letu 1993 (7500 izvodov)Dopolnjeni podatki po knjižici Nataša Pinter, Marjeta Strožič: Od čebelice do čebelice, Prebold 1991.
Izbor besedil v Čebelici omogoča vpogled v slovenski, evropski in svetovni prostor leposlovne slikanice. 93 čebelic je slovenskih, 86 pa je prevodov del neslovenskih avtorjev. Izvirna slovenska besedila prevladujejo v letih 1974/75/76/77/79/89, neslovenska v prevodih v letih 1987/88/90, izrazito v letih 1986/91/92/93 (le še po eno ali dve izvirni slovenski besedili). V letih 1978/81/82/83/84/85 so slovenska in prevedena neslovenska besedila v enakem razmerju. Od 1987. leta dalje je opazna usmeritev urednika k izdaji prevodov neslovenskih slikanic (slovanski, evropski, svetovni prostor).
Besedila v čebelicah so ljudska/folklorna in umetna/avtorska, tako poezija kot proza. 42 je ljudskih/folklornih proznih besedil (16 slovenskih in 26 neslovenskih del), 5 ljudske/folklorne poezije, torej je približno ena četrtina vseh besedil ljudskih/folklornih. 27 je čebelic umetne/avtorske poezije (21 slovenskih in 6 neslovenskih del), 129 pa umetne/avtorske proze (57 slovenskih in 72 neslovenskih del). 5 je čebelic z ugankami različnih slovenskih avtorjev. V 8 čebelicah je še beseda o avtorjih in v 1 o književnem delu ob spremni besedi različnih avtorjev, najpogosteje pa urednika.
Besedila so tako rekoč vseh književnih vrst: tistih iz tradicionalnih virov, kot so ljudska/folklorna pravljica, pripovedka, bajka, otroška ljudska/folklorna pesem, klasična avtorska pravljica, didaktične vrste, kot je uganka, basen itd. Veliko je sodobne otroške poezije, iracionalne in realistične proze z najrazličnejšo motiviko in tematiko.Knjižnica čebelica; Marjana Kobe: Pogledi na mladinsko književnost, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1987, str. 38-42; terminologija književnih zvrsti, vrst po knjigi Marjana Kobe:Pogledi na mladinsko književnost, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1987, po knjigi Marija Stanonik: Teoretični oris slovstvene folklore, Založba ZRC, Ljubljana 2001, po knjigi Matjaž Kmecl: Mala literarna teorija, Borec, Ljubljana 1976,po članku Igor Saksida: Nekaj vprašanj iz teorije mladinske književnosti, Otrok in knjiga, 31, 32, Obzorja, Maribor 1991.
Še beseda o prevajalcih: Vse neslovenske čebelice so prevedene, pogosto prirejene starostni stopnji na različne načine. Vsi prevodi in priredbe so zelo kakovostni, nekateri po živosti ali poetičnosti jezika prav izstopajo (npr. prevodi Zdenke Jerman in Marjane Samide, Mihe Mateta, Ivana Minattija, Cirila Kosmača).
Slovenska otroška/mladinska ljudska/folklorna poezija
thumb|200px|Tujčica mavčica
Slovenska otroška ljudska/folklorna poezija v knjižni zbirki Čebelica obsega kratke, eno do tri kitične, ritmične, rimane pesmi, polne ponavljanj, zvočnega barvanja in besedne igre, kar se kaže že v naslovih (Šlo je šlo medvedovo, Tujčica, mavčica) pa tudi v pesmih (Minka-Tinka, Tomdidli daja, Petelinček - petelanček, Katrca škatlca itd.). V pesmih je bogato slovensko besedišče, tudi narečno (škrnjajo, ohcet, židano, popevala, dozivala, drevenko itd.), saj so to pesmi iz različnih slovenskih pokrajin. Tematizirajo podeželsko življenje in naravo, s katero je neločljivo povezano življenje podeželskega človeka. Tako so pesmi polne motivov iz kmečkega in pastirskega življenja, življenja podeželskega otroka, motivov iz narave, živalskega sveta. Ta poezija je vrstno in oblikovno raznolika: obsega vpraševalne pesmi (Lastovica, Cici cici, Škrjanček poje), preštevalnice (Ura je osem), šaljive in zbadljive pesmi o živalih (Petelinček-petelanček, Žaba gre v luknjico, A, B, C, Gagaj gagaj gos), osebah (Baba Mara, Čudež, Tomdidli daja, Minka-Tinka, Katrca škateljca), krajih (»Potoče - se vse joče, Batuje - se vse kuje, Selo je veselo, Prvačna je lačna«), pesmi k igram (Dober dan, gospodar, Sonce jaše na Zelenku), kratke lirske verzifikacije in malo daljše dialoške pesmi z zaokroženo »zgodbo«.Knjižnica čebelica ter Zmaga Kumer: Izročilo ljudske otroške pesmi na Slovenskem, Otrok in knjiga, 23-24, Obzorja, Maribor 1986
Neslovenska otroška/mladinska ljudska/folklorna poezija
thumb|200px|Sinko nagajivi
V zbirki so izbrane in prevedene otroške ljudske/folklorne pesmi iz Francije, Italije, Grčije, Anglije (Mož v mesecu prinaša same angleške ljudske), Holandske, Norveške, Japonske, Kitajske, Danske, Švedske, Islandije, ena je Kirgiška. To so otroške preštevalnice (»Ena, dve, tri / v hosto bomo šli /.../«), pesmi k igram (»Hi, konjiček, hija-ho / zdaj se v mesto peljemo /.../«), pesmi, v katerih otrok izraža svoj ljubkovalen odnos do svojih živali (»V hiško daj / kruheka, / zajčka že čakata:/.../«) ali pa na igriv način upovedujejo otroški svet: npr. otroško sladkosnednost (»Dober pek je v Novegradi: / preste peče v čokoladi/.../«); najdemo pa med njimi tudi nežne uspavanke (»Punčka moja, spi, zaspi/.../«).
Ovčka Miorica je epska pesem, ki je v čebelici opredeljena kot »romunska ljudska pravljica«. Je zelo stara romunska ljudska/folklorna epska pesem. Izhaja iz starodavnih pastirskih časov. To je žalostna zgodba, ki se naplete med tremi pastirji, saj enega od njih zaradi zavisti druga dva hudobno umorita. Lepa je tudi prispodoba nedolžne ovčke Miorice, ki je obdarjena z nadnaravnimi lastnostmi. Nanjo se pred smrtjo pastir obrača s svojo oporoko, ki jo odlikujejo izjemno lepa pesniška videnja, v katerih se pastir čuti tudi v smrti do kraja povezanega z naravo.Iz Spremne besede k čebelici Ovčka Miorica.
Tudi neslovenske otroške ljudske/folklorne pesmi so kratke, ritmične, rimane, glasovno barvane, polne ponavljanj in onomatopoije. Tematika je podobna kot v slovenski ljudski/folklorni pesmi.Knjižnica čebelica; Zmaga Kumer: Izročilo ljudske otroške pesmi na Slovenskem, Otrok in knjiga, 23-24, Obzorja, Maribor 1986
Slovenska otroška/mladinska umetna/avtorska poezija
thumb|200px|Leseni konjiček
Knjižnica Čebelica vsebuje slovensko otroško umetna/avtorska poezija Josipa Stritarja, Otona Župančiča, Srečka Kosovela, Cvetka Golarja in Manka Golarja, Ljudmile Prunk-Utve, Karla Široka, Alojza Gradnika, Iga Grudna, Franceta Bevka, Smiljana Samca, Bojana Piska, Severina Šalija, Mateja Bora, Gitice Jakopin, Neže Maurer, Kajetana Koviča, Frančka Rudolfa in Ervina Fritza; poezijo, ki je nastajala v razdobju več kot stotih let in je tradicionalna in inovativna. V obeh je osrednji literarni lik podeželski ali mestni otrok, upesnjen je njegov doživljajski svet, otrok v igri in pri učenju, v ožjem družinskem krogu, s prijatelji v naravi, na dvorišču in v šoli. Igra se pojavlja na ravni teme, besed (jezika), oblike.