Strah je slovenska prekmurska ljudska pravljica. Govori o razbijaču Marku, ki je hotel spoznati strahu. Nikoli se ni bal ničesar, na koncu pa se je ustrašil vrane. Zapisala jo je Franica Kolbl, Bratonci.
Analiza pravljice pripovedovalec: tretjeosebni, vsevedni; književne osebe: Marko, oče, grof, vdova, hudič, stari zvonar. književni prostor in čas nista znana; slogovne značilnosti: pomanjševalnice (možiček, sinko, vrečica), ukrasni pridevki (temen gozd, zakleti grad), ponavljanje (dobro, dobro; skoči, skoči). motivi: motiv hudiča, motiv spoznavanja strahu; konec je srečen.
Analiza pravljice po Alenki Goljevšček izročenost: različni liki Marku izbirajo načine, na katere bi spoznal strahu; selstvo: oče Marka pošlje po svetu;
Ljudske značilnosti avtor ni znan; glavni lik je imenovan s tipičnim prekmurskim imenom - Marko; narečne besede: dokeč, kuma, kokot; pravljično število: tri (tretja vas, tretji dan, tri dni in tri noči);
Motivno-tematske povezave Motiv hudiča: Tri revne deklice, Zakleti mlin, Razbojnik Madaj, Vrag v župnikovi pšenici
Viri Rožnik, Pavle: Slepi bratec, Prekmurske ljudske pripovedi, Mladinska knjiga 1981, zbirka Zlata ptica Konter, Julij,Hren – Kompoljski, Anton, 1923, 1928: Narodne pravljice iz Prekmurja, I. del. Maribor: Učiteljski dom.
Literatura Rožnik, Pavle: Slepi bratec, Prekmurske ljudske pripovedi, Mladinska knjiga 1981, zbirka Zlata ptica Pomurska narečna slovstvena ustvarjalnost, Zbornik mednarodnega znanstvenega srečanja, Murska Sobota, 14. in 15. julij 2003, Ustanova dr. Štifarjeva fundacija Petanjci, Murska Sobota 2005 Goljevšček, Alenka: Pravljice, kje ste?, Ljubljana, Mladinska knjiga 1991
Glej tudi Seznam slovenskih pravljic Prekmurščina Zbirka slovenskih pravljic
Kategorija:Slovenske ljudske pravljice