Generalporočnik sir Brian Gwynne Horrocks, KCB, KBE, DSO, MC, britanski general, televizijski voditelj in pisatelj, * 7. september 1895, † 4. januar 1985.
Horrocks je najbolj poznan po poveljevanju britanskemu 30. korpusu med zavezniško operacijo Market Garden in sodelovanjem v drugih operacijah druge svetovne vojne. Predhodno je služil v prvi svetovni vojni, bil dvakrat ujet, sodeloval pa je tudi na Poletnih olimpijskih igrah leta 1924 v Parizu. Po koncu vojaške kariere je bil televizijski voditelj, pisatelj del na področju vojaške zgodovine in bil 14 let Black Rod v Lordski zbornici.
Leta 1940 je Horrocks poveljeval bataljonu med bitko za Francijo; takrat je bil prvič pod poveljstvom Bernarda Montgomeryja, najbolj uspešnega britanskega poveljnika druge svetovne vojne. Montgomery je pozneje prepoznal Horrocksa kot enega svojih najbolj sposobnih častnikov, zaradi česar ga je prestavil v poveljstvo korpusa, tako v Severni Afriki kot v Evropi. Leta 1943 je bil Horrocks huje ranjen in je potreboval več kot leto bolniškega dopusta, preden je prevzel poveljstvo korpusa v Evropi. Možno je, da je bil zaradi te daljše odsotnosti spregledan pri napredovanjuWarner. Horrocks, p. 77., saj so njegovi kolegi (poveljniki korpusov v Severni Afriki, npr. Leese, Dempsey) v tem času poveljevali že najmanj armadi. Horrocks ni nikoli popolnoma prebolel rane in zaradi tega se je bil prisiljen predčasno upokojiti po vojni.
Od leta 1945 je Horrocks veljal za enega najbolj uspešnih generalov Britanske kopenske vojske in je hkrati veljal kot »beau ideal korpusnega poveljnika«. Dwight David Eisenhower ga je označil za »izjemnega britanskega generala pod Montgomeryjem«Warner. Horrocks, str. 72..
Zgodnje življenje in prva svetovna vojna
Horrocks je bil edini sin polkovnika Sir Williama Horrocksa, zdravnika v Kraljevem vojaškem medicinskem korpusu. Sprva se je šolal na Uppingham School, angleški samostojni šoli, nato pa je leta 1913 vstopil v Kraljevi vojaški kolidž SandhurstWarner. Horrocks, str. 3–6.. Sprejet je bil s šestim najslabšim rezultatom (med 167 uspešnimi kandidati), pri čemer so pri njegovi prijavi upoštevali tudi dodatnih 200 točk za opravljen certifikat Častniškega trenažnega korpusa, česar niso imeli vsi kandidati. Na kolidžu se je zelo slabo odrezal, zaradi česar je bil v nevarnosti, da ne bo postal častnik, a je to preprečil začetek prve svetovne vojne .
Tako je bil 8. avgusta 1914 povišan v častnika 1. bataljona Middlesex Regiment, nakar se je kot drugi poročnik pridružil Britanskemu ekspedicijskemu korpusu. Ognjeni krst je doživel med bitko za Mons. 21. oktobra, med bitko za Armentières, je bil njegov vod obkoljen, pri čemer je bil Horrocks ranjen in zajet. Med okrevanjem v nemški vojaški bolnišnici je bil večkrat zaslišan, saj so bili Nemci prepričani, da Britanci uporabljajo dum-dum strelivo v nasprotju s Haaško konvencijo leta 1899. Nemci mu istočasno niso dovolili, da se preobleče oz. da mu preoblečejo posteljnino ter njemu in drugemu britanskemu častniku niso dodelili osnovnih potrebščin. Ker sta bila oba začasno paralizirana, sta se morala plaziti na stranišče, zaradi česar so se njune rane vnele. Stanje se je izboljšalo, ko je bil izpuščen iz bolnice in premeščen v vojno ujetniško taborišče. Med prevozom se je spoprijateljil z nemškim spremljevalcem; to je pripisal medsebojnemu spoštovanju frontnih bojevnikov. 18. decembra 1914 je bil povišan v prvega poročnika, kljub temu da je bil v vojnem ujetništvu. V tem času je hotel večkrat pobegniti, a je bil vedno zajet; v najboljšem poskusu je že skoraj dosegel nizozemsko mejo. Da bi mu preprečili nadaljnje poskuse, so ga Nemci prestavili v taborišče za ujete ruske častnike. Horrocks je to izkoristil, da se je naučil ruščine. Pozneje, ko je delal v Lordski zbornici, je s svojim znanjem ruščine presenetil Hruščova in Bulganina, ko sta obiskala zbornico. Zaradi svojega obnašanja v ujetništvu so mu leta 1920 podelili vojaški križec (retroaktivno 5. maja 1919).
Po koncu vojne se je vrnil v domovino, a se ni mogel privaditi civilnemu življenju. Tako se je večkrat odpravil v London na zabave, pri čemer je v šestih tednih zapravil štiriletno plačo, ki se mu je nabirala med ujetništvom. Kljub temu se je leta 1919 vrnil nazaj v vojaško službo, saj so potrebovali ljudi z znanjem ruščine.
Medvojno obdobje Rusija
Leta 1919 so Horrocksa premestili v Rusijo kot del zavezniške intervencije med rusko državljansko vojno. Potem, ko je 19. aprila pristal v Vladivostoku, je bil dodeljen britanskemu štabu. Da bi nadomestili vračajočo se Češkoslovaško legijo, so Britanci pospešeno urili nove ruske vojake. Za to so imeli na voljo le dva pehotna bataljona in dve manjši administrativni enoti; en bataljon je bil namenjen za pehotno urjenje in oboroževanje Rusov z britansko vojaško opremo, medtem ko je bil drugi bataljon zadolžen za komunikacijsko usposabljanjeWarner. Horrocks, str. 28–29; Horrocks. A Full Life, str. 38.. thumb|right|Beli Rusi stojijo nad ubitimi boljševiki. Horrocksova prva naloga, skupaj s skupino 13 britanskih častnikov in 30 vojakov, je bila varovanje vlaka s 27 vagoni artilerijskih granat; vlak so varovali več kot mesec dni na vožnji iz Vladivostoka v Omsk. Ker je edini znal ruščino, je Horrocks predstavljal komunikacijsko vez med Britanci in RusiWarner. Horrocks, str. 30.. Tako je moral na vsaki postaji preprečiti, da bi mu ruski postajenačelniki zasegli vagone. Med postankom v Mančuliju je prisotnost britanskih častnikov povzročila skorajšnji dvoboj med dvema kozaškima častnikoma. Horrocks je sprejel prošnjo, da je sekundant, a sta bila Kozaka prej aretirana. Uspelo pa mu je preprečiti, da bi šla Kozaka pred sodišče, ko se je skliceval na svojo slabo ruščino kot vzrok nesporazumaHorrocks. A Full Life, str. 41–22.. 20. maja je vlak prispel v Omsk z vsem tovorom.
Njegova naslednja zadolžitev je bila v Jekaterinburgu v Uralu, kjer je postal namestnik poveljnika podčastniške šole, ki je bila dodeljena Anglo-ruski brigadiHorrocks. A Full Life, str. 44; Warner. Horrocks, str. 29.. Ta položaj mu ni ustrezal, saj je moral odpustiti skoraj tretjino prvotnega kadra zaradi medicinskih razlogov, hkrati pa se je moral boriti za oskrbo s strani Bele gardeHorrocks. A Full Life, str. 45.. Kljub temu mu je zrasel ugled med vojaki, hkrati pa je pričel občudovati ruske vojakeWarner. Horrocks, str. 32..
Kljub temu, da so bili Britanci kmalu zatem odpoklicani nazaj domov, sta Horrocks in George Hayes ostala v Rusiji, kjer sta bila svetovalca pri 1. sibirski armadiHorrocks. A Full Life, str. 47.. Beli armadi se je pridružil pri njenem umiku v Vladivostok. 7. januarja 1919 ga je v mestu Krasnojarsk zajela Rdeča armadaHorrocks. A Full Life, str. 53.; po tem je 10 mesecev preživel v vojnem ujetništvu in v tem času prebolel hud tifusWarner. Horrocks, str. 36.. Britanska vlada je zagotovila njegovo izpustitev in tako je 29. oktobra zapustil Rusijo na krovu lahke križarke HMS Delhi.Horrocks. A Full Life, str. 61..
Zopet doma
Horrocks se je pridružil svojemu polku, ki je bil nastanjen v Nemčiji kot del Britanske vojske na Renu, nato pa je bil premeščen na Irsko, kjer je sodeloval v irski osamosvojitveni vojni. Tam se je moral ukvarjati s preiskavami orožja in izogibanjem zasedam in cestnim blokadam, kar je označil »za najbolj neprijetno obliko vojskovanja«Horrocks. A Full Life, str. 65.. Nato je bil njegov polk za krajši čas premeščen v Šlezijo, kjer je miril napetosti med Poljaki in Nemci.
Po vrnitvi v Veliko Britanijo se je Horrocks pričel ukvarjati z modernim peterobojem. Uspešno je nastopal na vojaških tekmovanjih, tako da je bil izbran za člana britanske olimpijske ekipe za poletne olimpijske igre leta 1924 v Parizu; med 38 nastopajočimi je dosegel 20 mesto. Potem je prevzel položaj adjutanta 9. bataljona polka Middlesex, del Teritorialne vojske (1926—1930) in bil študent na Štabnem kolidžu Camberley (1931—1932), štabni stotnik v Vojni pisarni (1934—1936), brigadni major 5. pehotne brigade (1936—1938) in inštuktor na Štabnem kolidžu. Služenje v Teritorialni vojski je Horrocks označil kot eno najbolj veselih obdobij v življenju, hkrati pa je pridobil izkušnje z vodenjem rezervistov, kar je izkoristil med drugo svetovno vojnoHorrocks. A Full Life, str. 68.. Leta 1935 je postal brevetni major, nakar je bil naslednje leto dokončno povišan v majorja; leta 1937 pa je prejel povišanje v brevetnega podpolkovnika.
Leta 1928 se je poročil z Nancy Kitchin, hčerko arhitekta pri lokalnem vladnem odboru. Imela sta le eno hčerko, Gillian, ki se je utopila leta 1979 med plavanjem v TemziLamb. Oxford Dictionary of National Biography.
Druga svetovna vojna
Ob pričetku druge svetovne vojne je Horrocks delal kot inštruktor na Štabnem kolidžu, kjer je bil od leta 1938. Potem, ko je decembra 1939 pomagal zasnovati krajši častniški tečajWarner. Horrocks, str. 50., je bil povzdignjen v nadomestnega podpolkovnika. Maja 1940 je bil prestavljen v Francijo, kjer je postal poveljnik 2. bataljona Middlesex polka; to je bil mitralješki bataljon, ki je bil neposredno dodeljen 3. pehotni diviziji (tej je poveljeval generalmajor Bernard Montgomery). Takratna britanska doktrina je namreč narekovala, da so težkomitralješke enote pod neposrednim poveljstvom divizije oz. korpusa, ne da bi organsko vključili težke mitraljeze neposredno v podrejene enoteFrench. Raising Churchill's Army, str. 38..
Bataljonu se je pridružil med njegovim umikom proti Dunkirku in že po 17 dneh si je zagotovil občudovanje poveljstva; posledično so ga začasno povišali v brigadirja in ga postavili za poveljnika 11. pehotne brigade. Brigadni predhodni poveljnik, Kenneth Anderson, je bil povišan v poveljnika 3. pehotne divizije med operacijo Dinamo. Istočasno je bil Alan Brooke, poveljnik 2. korpusa, odpoklican v Anglijo in njegov položaj je zasedel Montgomery. Ko se je vrnil v Veliko Britanijo, je prevzel poveljstvo 9. pehotne brigade z nalogo, da odbije morebitno nemško invazijo. Po krajšem obdobju kot generalštabni brigadir v Zahodnem poveljstvu je bil 25. junija 1941 povišan v v.d. generalmajorja in poveljnika 44. pehotne divizijeWarner. Horrocks, str. 60.. Predhodno pa je bil 29. maja 1941 povišan v polnega polkovnika (retroaktivno z 1. julijem 1940).
Leta 1942 je bil Horrocks postavljen za poveljnika novoustanovljene 9. oklepne divizije in 27. junija je dobil začasni čin generalmajorja. Horrocks, pehotni častnik brez izkušenj s konjenico, je bil nenavadna izbira za poveljnika oklepne divizijeWarner. Horrocks, str. 62.. Uvedel je strogo urjenje, pri čemer je organiziral številne vaje, da bi izboljšal bojno sposobnost divizije in hkrati pridobil več znanja s področja oklepnega bojevanjaWarner. Horrocks, str. 63.. Kljub temu, da ni nikoli poveljeval diviziji v boju, je bil povišan v v.d. generalporočnika in bil poslan v Egipt, da bi prevzel poveljstvo 13. korpusa, ki je bil v sestavi 8. armade (le-ta je bila pod poveljstvom Montgomeryja). To se je zgodilo potem, ko sta poveljstvo v Severni Afriki prevzela general Harold Alexander in generalporočnik Montgomery in se odločila, da odstranita nesposobne poveljnike; začela sta z odstranitvijo Auchinlecka. Montgomery je tako vpoklical poznane častnike, med drugim tudi Horrocksa, ki ga je označil za »natanko tisto, kar je rabil za prihajajočo službo«Mead. Churchill's Lions, str. 211..
Severna Afrika