1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Dogodki
2. januar - boljševiki zagrozijo s ponovnim vstopom v vojno, če Nemško cesarstvo ne vrne okupiranih področij. 6. januar - Nemško cesarstvo prizna samostojnost Finske. 7. januar - Nemško cesarstvo premakne 75.000 vojakov iz vzhodne na zahodno fronto. 8. januar - predsednik ZDA Woodrow Wilson objavi svojih 14 točk. 25. januar - Avstro-Ogrska in Nemško cesarstvo zavrneta ameriške mirovne predloge. 1. februar - upor mornarjev v Boki Kotorski 5. februar - nadporočnik Stephen Thompson kot prvi ameriški (vojaški) pilot sestreli sovražno letalo. 29. februar - Bolgarija podpiše premirje. 3. marec - podpisan brest-litovski mir 7. marec - Finska podpiše sporazum o sodelovanju z Nemčijo. 14. marec - vseruski kongres sovjetov ratificira mirovni sporazum s centralnimi silami. 21. marec - bitka za Pikardijo 23. marec - nemška ofenziva se usmeri proti Amiensu in Parizu. 26. marec - Nemci zavzamejo Noyon, Roye in Lihons 28. marec - nemška operacija Mars je ustavljena pri Arrasu. 4. april: - Avstralci zadržijo nemški napad pri Villers Bretonneux. - konča se bitka na Sommi 9. april - začne se bitka pri Lysu. 14. april - Ferdinand Foch postane vrhovni poveljnik zahodne fronte. 22. april - pomorska bitka za Zeeburgge 23. april - Britanci neuspešno poskusijo blokirati zaliv Ostende. 25. april - Britanske in avstralske čete zaustavijo nemški napad pri Amiensu. 29. april - bodoči letalski as Eddie Rickenbacker sestreli prvo letalo s pomočjo Jamesa Halla. 10. maj - potopijo HMS Vindictive in tako zaprejo vhod v zaliv Ostende. 15. maj: - Grki se izkrcajo pri Smirni. - vojaka Henry Johnson in Needham Roberts kot prva Američana prejmeta francoski Croix de Guerre. 23. maj - Nemci pričnejo obstreljevati Pariz. 25. maj: - nemške podmornice vplujejo v ameriške teritorialne vode. - cesar Karel na audienci v Badnu delegaciji Nemcev iz slovenskih dežel obljubi nedeljivost slovenskih dežel in zagotovi, da se ne bodo priključile na trializmu utemeljeni jugoslovanski državi. 27. maj - prične se tretja bitka za Aisne 29. maj - nemški prodor proti reki Marni zaustavijo ameriške divizije. 6. junij - začne se bitka za Belleau Wood. 9. junij - začne se bitka za Metz. 10. junij - Italijani pri Premudi potopijo avstro-ogrsko bojno ladjo SMS Szent Istvan 12. junij - Američani izvedejo prvo letalsko bombardiranje v Franciji. 17. junij - zadnji nemški letalski napad na Veliko Britanijo med prvo svetovno vojno. 18. junij - antanta prične največjo protiofenzivo na zahodni fronti. 26. junij - Nemci začnejo obstreljevati Pariz z debelo Berto. 2. julij - Zavezniški vrhovni vojaški svet podpre intervencijo v Sibirijo. 15. julij - začne se druga bitka na Marni. 17. julij - nemška podmornica U-55 v Atlantiku torpedira britansko ladjo RMS Carpathia (ladjo, ki je rešila preživele potnike s ladje RMS Titanic). 18. julij - začetek ameriško-francoske ofenzive na Aisne-Marne. 19. julij - nemška vojska se umakne za reko Marno. 3. avgust - pričetek zavezniške intervencije pri Vladivostoku. 8. avgust - anglo-francoski protinapad pri Amiensu prebije nemško obrambno črto. 10. avgust - ustanovljena 1. ameriška armada pod Pershingom. 19. avgust - narednik Irving Berlin odpre muzikal o vojaškem življenju Yip Yap Yaphank med prvo svetovno vojno v Century Theatre (New York). 20. avgust - Združeno kraljestvo prične ofenzivo na zahodni fronti. 4. september - ameriške oborožene sile se izkrcajo v Rusiji. 6. september - prične se splošen nemški umik čez Aisno. 12. september: - ZDA sprožijo ofenzivo na St. Mihiel. - Britanci zavzamejo Havincourt, Moeuvres in Trescault. 18. september - prične se bitka za Megido. 23. september - britanska 15. konjeniška brigada napade Haifo. 25. september - Brazilija napove vojno Avstriji. 26. september - prične se Meuse-Argonnška ofenziva. 29. september - zavezniki prebijejo Hindenburgovo linijo. 30. september - Bolgarija podpiše separatni mir in se umakne iz prve svetovne vojne. 1. oktober - arabsko-britanske pod poveljstvom Lawrenca Arabskega zasedejo Damask. 3. oktober - Nemško cesarstvo in Avstro-Ogrska zaprosita ZDA za premirje. 12. oktober - ustanovljena je 2. ameriška armada. 17. oktober - ladja SS Lucia je zadnja žrtev nemških vojaških podmornic prve svetovne vojne. 18. oktober - Čehi zavzamejo Prago in se odpovejo Habsburški nadvladi. 21. oktober - Nemčija zaustavi totalno podmorniško vojno. 26. oktober - nemški vrhovni poveljnik general Erich Ludendorff odstopi zaradi pogojev premirja, na katere je pristala nemška vlada. 28. oktober - upor nemških mornarjev v pristaniščih. 29. oktober - na manifestacijah v Ljubljani je razglašen nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. 30. oktober - Osmansko cesarstvo in antanta podpišejo premirje (nastopi opoldne 31. oktobra). 31. oktober - koroška deželna vlada razglasi nedeljivost Koroške in jo vključi v Republiko nemško Avstrijo. 1. november - Američani prebijejo nemško obrambo na Meusi. 3. november: - nemška flota v Kielu se upre. - razpad Avstro-Ogrske - Poljska razglasi neodvisnost in samostojnost. - Italija zasede Trst 4. november - Avstro-Ogrska podpiše premirje z antanto. 9. november - nemški cesar Viljem II. zapusti prestol in pobegne na Nizozemsko. 10. november - Nemčija postane republika. 11. november - ob 11. uri se konča prva svetovna vojna, ko Nemško cesarstvo in Antanta podpišejo premirje. 12. november - z abdikacijo Karla I. Avstrija postane republika. 21. november - zadnje nemške vojaške enote zapustijo Alzacijo in Loreno. 23. november - Rudolf Maister uspe razorožiti nemško varnostno stražo v Mariboru in jo razpustiti. 1. december: - Združitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev - Islandija postane suverena država. - ameriška okupacijska vojska vstopi v Nemčijo. - v Bogojini katoliški Madžarski Slovenci z vodstvom Jožefa Klekla st. odločijo o ustvarjanju avtonomne Slovenske krajine, ampak kasneje se pojavi tudi misel samostojnosti. 3. december - konča se zavezniška londonska konferenca, na kateri odločijo, da mora Nemčija plačati vojno odškodnino. 4. december - predsednik ZDA Woodrow Wilson odpotuje proti Brestu (Francija) in tako postane prvi predsednik ZDA, ki obišče tujo državo. 13. december - ameriška okupacijska vojska prekorači Ren.
Rojstva 12. februar - Julian Seymour Schwinger, ameriški fizik, matematik, nobelovec († 1994) 4. april - Joseph Ashbrook, ameriški astronom († 1980) 25. april - Gérard Henri de Vaucouleurs, francosko-ameriški astronom († 1995) 11. maj - Richard Phillips Feynman, ameriški fizik, matematik, nobelovec († 1988) 30. maj - Karel Dončec, verički lončar, mojster ljudske obrti (†2002). 18. julij - Rolihlahla »Nelson« Mandela, južnoafriški državnik, borec proti apartheidu († 2013) 16. oktober - Louis Althusser, francoski marksistični filozof († 1990) 19. november - Hendrik Christoffel van de Hulst, nizozemski astronom († 2000) 19. november - Debiprasad Chattopadhyaya, indijski moderni filozof († 1993) 13. december - Aleksander Isajevič Solženicin, ruski pisatelj in zgodovinar, nobelovec († 2008) 25. december - Anvar Sadat, egiptovski predsednik, nobelovec († 1981)
Smrti 6. januar - Georg Ferdinand Cantor, nemški matematik (* 1845) sličica|Gavrilo Princip8. februar - Louis Renault, francoski pravnik, učitelj, nobelovec (* 1843) 10. februar - Ernesto Teodoro Moneta, italijanski novinar, pacifist, nobelovec (* 1833) 4. april - Hermann Cohen, nemški judovski filozof, predstavnik Marburške novokantovske šole (* 1842) 28. april - Gavrilo Princip, srbski nacionalist (* 1894) 30. maj - Georgij Valentinovič Plehanov, ruski filozof, marksist (* 1856) 27. junij - George Mary Searle, ameriški astronom in duhovnik (* 1839) 26. julij - Mick Mannock, britanski vojaški pilot, letalski as (* ?) Fanny zu Reventlow, nemška pisateljica, prevajalka in slikarka (* 1871) 28. september - Georg Simmel, nemški filozof in sociolog (* 1858) 3. november - Aleksander Mihajlovič Ljapunov, ruski matematik, mehanik in fizik (* 1857) 11. december - Ivan Cankar, slovenski pisatelj in dramatik (* 1876)
Nobelove nagrade Fizika - Max Karl Ernst Ludwig Planck Kemija - Fritz Haber Fiziologija ali medicina - ni bila podeljena Književnost - ni bila podeljena Mir - ni bila podeljena
*