MigracijeOmenjeni prispevek se dotika predvsem pojma mednarodnih migrantov, in sicer tistih posameznikov, ki se iz različnih razlogov odselijo iz določenega kraja bivanja. oziroma selitve so kompleksen globalen pojav, s katerim se srečujejo vse države po svetu. Države so tako lahko izvor migracij, prehodni cilji potovanja ali mesto priselitve, po navadi celo vse troje hkrati.IOM – International Organization for Migration. 2005. World Migration: Costs and Benefits of International Migration. Report 2005, str. 13. Dostopno prek: http://www.iom.md/materials/10_iom_wmr2005.pdf (8. September2008).
Skozi stoletja se je kljub raznovrstnim oviramAvtorja Özden in Schiff imata v mislih fizične, kulturne in ekonomske ovire. na milijone ljudi (pre)selilo v druge kraje,Özden, Çaḡlar in Maurice Schiff, ur. 2007. International Migration, Economic Development & Policy, str. 1. Washington: The World Bank in Palgrave Macmillian. saj človek pozitivno vrednoti gibanje, spreminjanje geografskega in družbenega okolja ter tako poskuša najti zase in svoje bližnje boljše kraje za življenje.
Pojem migracija se deli na izseljevanje oziroma emigracijo ter priseljevanje oziroma imigracijo; takšna gibanja so lahko notranja ali mednarodna.Komac, Miran in Mojca Medvešek, ur. 2006. Percepcije slovenske integracijske politike: zaključno poročilo, str. 233. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja. V primeru Slovenije, in sicer v obdobju nekdanje Jugoslavije, je šlo v večji meri za notranje migracije, saj so migranti prihajali večinoma iz držav nekdanje Jugoslavije.Komac, Miran in Mojca Medvešek, ur. 2005. Percepcije slovenske integracijske politike: zaključno poročilo, str. 641, 2. natis. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.
Vzroki za migracije Teoretična razglabljanja o vzrokih za migracije najpogosteje izhajajo iz teorije o dejavnikih odbijanja in privlačevanja (push-pull teorija), čeprav ti dejavniki ne morejo pojasniti, zakaj se nekateri posamezniki iz določenega okolja odselijo, drugi pa ne. Različne subjektivne dejavnike lahko razdelimo na racionalne in emocionalne, upoštevati pa je treba tudi socialno-psihološke osebnostne lastnosti posameznikov.Klinar, Peter. 1976. Mednarodne migracije : sociološki vidiki mednarodnih migracij v luči odnosov med imigrantsko družbo in imigrantskimi skupnostmi, str. 26. Maribor: Obzorja.
Peter KlinarKlinar, Peter. 1976. Mednarodne migracije : sociološki vidiki mednarodnih migracij v luči odnosov med imigrantsko družbo in imigrantskimi skupnostmi, str. 27–30. Maribor: Obzorja. je vzroke oziroma motive migracij razdelil v tri velike skupine. Najprej omenja ekonomske in demografske vzroke, pod čimer razume reševanje eksistence, izboljšanje ekonomskega položaja, prenaseljenost itd. Nadaljuje s političnimi in vojaškimi vzroki, in sicer predvsem v smislu prisilnega preseljevanja, na zadnje pa omenja osebne in družinske vzroke, ki so najbolj raznovrstni (na primer možnost pridobitve izobrazbe).
V novejših mednarodnih priporočilih za statistiko selitev, kot na primer priporočilo Združenih narodov, je po navadi podana tipologija vzrokov selitev na podlagi izobraževanja oziroma usposabljanja (študij v državi, usposabljanje za delo), zaposlitve (začasna ali sezonska, v mednarodnih organizacijah), združitve oziroma formiranja družine (najbližji sorodniki priseljenca, ki že prebiva v državi; zakonec, otroci, partner), dovoljene naselitve v okviru kvot, ki jih dovolijo posamezne države, dovoljene naselitve na podlagi meddržavnih sporazumov in humanitarnih razlogov (begunci, iskalci azila ali začasnega zatočišča).Združeni narodi. 1998. Recommendations on Statistics of International Migration, str. 33-34. New York: Združeni narodi.
Definicija (mednarodnih) migracij in migranta Definicijo (mednarodnih) migracij lahko najdemo v Resoluciji o imigracijski politiki Republike Slovenije, in sicer:
»(Mednarodne) migracijeSem ne sodijo dnevne migracije, poslovna potovanja in turistična potovanja. Dnevne migracije nastanejo med delovnim mestom in stanovanjem. Do teh migracij pride zaradi prostorne koncentracije delovnih mest in razpršenosti stanovanj delavcev. Statistično gledano po navadi spadajo med dnevne migracije le tiste, pri katerih človek ob prihodu na delo zapusti svojo občino v kateri stanuje. se pojavljajo večinoma v treh oblikah: kot regularne, svobodne migracije posameznikov, ki po lastni volji in v okviru obstoječih zakonov spremenijo državo svojega prebivališča; kot prisilne migracije, ko ljudje bežijo bodisi kot posamezniki v strahu pred preganjanjem ali množično zaradi strahu pred kolektivnimi kršitvami človekovih pravic ali humanitarnega prava ter drugimi okoliščinami, ki jih povzročajo različni konflikti in katastrofe; ter kot nezakonite migracije, ki zadevajo prepovedane prehode meja in nedovoljeno bivanje v tuji državi.«Povzeto po: Resolucija o imigracijski politiki Republike Slovenije (ReIPRS), 3. poglavje. Ur. l. RS 40/1999. Dostopno prek: http://www.uradni-list.si/1/content?id=19938 (16. avgust 2008).
Definicije podajajo različne opredelitve o tem, koga lahko prištevamo med migrante.Na tem mestu je smiselno definirati pojme migrant, emigrant in imigrant. Slovar slovenskega knjižnega jezika (Elektronska izdaja, verzija 1.0) opredeljuje migranta kot osebo, ki spreminja stalno ali začasno bivališče, zlasti iz gospodarskih vzrokov. Emigranta opredeljuje kot osebo, ki se izseli v tujino, zlasti iz političnih vzrokov; tudi begunec, izseljenec. Imigrant pa je opredeljen preprosto kot priseljenec. Najbolj pogosto se jih opredeljuje kot migrante na podlagi:Povzeto po: Parsons, Christopher R. idr. 2007. Quantifying International Migration: A Database of Bilateral Migrant Stocks, str. 19. V International Migration, Economic Development & Policy, ur. Çaḡlar Özden in Maurice Schiff. Washington: The World Bank in Palgrave Macmillian. »države rojstva; državljanstva; zadnje države bivanja; časa odsotnosti od rojstnega kraja ali zadnjega kraja bivanja; namena bivanja (tip vize).«Resolucija o imigracijski politiki RS (Ur. l. RS, št. 40/1999) opredeljuje priseljenca glede na definicijo prebivališč(a) oziroma prisotnosti v državi in zunaj nje ter glede na časovno obdobje. Za časovno obdobje šteje eno leto od datuma prijave prebivališča v RS, za tujce na podlagi odobrenega dovoljenja za prebivanje v trajanju najmanj enega leta. Definicija resolucije tako omogoča ločevanje med kratkotrajnimi tujimi priseljenci in rezidenti.
Združeni narodiZdruženi narodi. 1998. Recommendations on Statistics of International Migration. New York: Združeni narodi. definirajo migranta kot »vsako osebo, ki spremeni svojo običajno državo bivanja« in pri tem spremeni stalno ali začasno bivališče; tako med drugim turisti in osebe na poslovnem potovanju niso del statistik mednarodnih migracij. Različne države uporabljajo različna merila za opredelitev migrantov. Populacijo priseljencev se lahko preprosto enači s številom tujcev, in sicer glede na državo rojstva ali državljanstvo. Kriterij opredeljevanja priseljencev se pogosteje uporablja glede na državo rojstva, saj državljanstvo lahko spremeniš, kraj rojstva pa vsaj legalno ne.Parsons, Christopher R. idr. 2007. Quantifying International Migration: A Database of Bilateral Migrant Stocks, str. 20. V International Migration, Economic Development & Policy, ur. Çaḡlar Özden in Maurice Schiff. Washington: The World Bank in Palgrave Macmillian.
Vpliv globalizacije Na migracije je vplivala predvsem globalizacija, ki jo lahko v tem kontekstu razumemo kot proces, ki 'krajša' razdalje in zbližuje posameznike ter naredi svet (dozdevno) manjši.Tomlinson, John. 1997. Cultural Globalization and Cultural Imperialism, str. 170. V International Communication and Globalization, ur. Ali Mohammadi. London: Sage. Nadalje pomeni ustvarjanje svetovne ekonomije, prepletanje množičnih finančnih tokov in neprestano uvajanje novih tehnologij, zlasti na področju informacij in komunikacij.Barker, Chris. 2001. Cultural Studies: Theory and Practice, str. 113. London: Sage. Vpliv globalizacije pa ni bil enak, kar se izraža v naraščajočih razlikah v standardu življenja in človeški varnosti, ki sta na razpolago ljudem po svetu. Pomemben rezultat teh naraščajočih razlik je bilo povečanje obsega in dometa mednarodnih migracij. Glede na Oddelek Združenih narodov za prebivalstvo je bilo v letu 2005 okoli 200 milijonov mednarodnih migrantov; to je število, ki ustreza številu prebivalcev pete največje države na svetu, Brazilije. Omenjeno število je dva krat tolikšno, kot je bilo ocenjeno leta 1980. Migrante lahko danes najdemo v skoraj vseh delih sveta, pri čemer se nekateri selijo znotraj lastne regije, drugi pa potujejo iz enega konca sveta na drugega. Skoraj polovica migrantov so ženske, pri čemer jih vedno večji delež potuje samostojno.GCIM – Global Commission on International Migration. 2005. Migration in an interconnected world: New directions for action. Report 2005, str. 1. Dostopno prek: http://www.gcim.org/attachements/gcim-complete-report-2005.pdf (3. avgust 2008).
Vloga migracij v današnjem času V današnjem času igrajo mednarodne migracije pomembno vlogo v nacionalnih, regionalnih in mednarodnih zadevah. Denar, ki ga zaslužijo migranti v tujini, pogosto nakazujejo sorodnikom iz države preselitve. V velikem številu držav v razvoju takšna nakazila migrantov iz tujine predstavljajo celo bolj pomemben vir prihodkov kot uradna razvojna pomoč ali tuje neposredne investicije. Dandanes migranti tudi niso več zaposleni samo v poklicih, ki jih domačini ne želijo opravljati, ampak so vključeni prav tako v dejavnosti z visoko dodano vrednostjo, kot so deficitarni poklici.Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje se med deficitarnimi poklici v Sloveniji že več let pojavljajo poklici v gostinstvu, gradbeništvu (kamor spadajo poleg klasičnih gradbincev tudi monterji različnih profilov, mizarji), kovinarstvu, špediciji, živilski industriji, predvsem mesarji, poleg tega pa še poklici višjih zahtevnosti v medicini, računalništvu in strojništvu. Dostopno prek: http://www.ess.gov.si/SLO/Dejavnost/NovinarskoSredisce/NovinarskeKonference/OSPtuj/15-11-05-2.htm (16. avgust 2008). V določenih državah so javne storitve in celotni sektorji gospodarstva izjemno odvisni od migrantov, saj bi bilo brez njih težko zagotoviti nemoteno delovanje teh sektorjev.GCIM – Global Commission on International Migration. 2005. Migration in an interconnected world: New directions for action. Report 2005, str. 5.
Psihološki učinki selitve Motivacija za selitev oziroma delo v tujini je ponavadi želja po izboljšanju posameznikovega blagostanja ali pa blagostanja družine. Medtem ko so ekonomski učinki selitve relativno očitni, pa je učinek migracij na posameznikovo blagostanje veliko manj jasen. Raziskovalci poročajo tako o negativnih kot o pozitivnih učinkih.
V raziskavi kitajskih avtorjev so preučevali raven stresa pri osebah, ki so se bolj pogosto selile ter pri tistih, ki so bili manj mobilni. Ugotovili so, da so visoko mobilni ljudje v primerljivem obdobju doživeli več stresa kot nizko mobilni. Pojavile pa so se razlike med poročenimi in neporočenimi; poročeni so doživljali manj stresa, kar bi lahko pripisali učinku socialne opore, ki sicer migrantom pogosto ni na voljo. Prav tako pa so bile ravni stresa različne glede na uporabo strategij za spoprijemanje s stresom. Podobno je ugotovila raziskava, ki je preučevala stres ob delu v tujini. Na problem usmerjeno spoprijemanje s stresom je pomembno zmanjšalo raven stresa ob selitvi, uporaba strategij izogibanja pa je vodila do večjega stresa ter slabšega prilagajanja na novo okolje. Prav tako je avtor ugotovil, da kulturno okolje, iz katerega prihaja migrant pomembno vpliva na integracijo, saj je glede na posameznikovo prvotno perspektivo prilagajanje lahko konstruktivno ali zaviralno oziroma maladaptivno.