Marička Žnidaršič, slovenska pesnica in novinarka, * 16. november 1914, Stari trg pri Ložu, † 31. avgust 1986, Ljubljana.
Žnidaršičeva se je leta 1940 zaposlila v knjigoveznici Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je živela v rojstnem kraju, sodelovala pa je tudi v NOB. Po vojni se je zaposlila kot novinarka pri Ljudski pravici in Delavski enotnosti.
S pisanjem pesmi se je začela ukvarjati pred drugo svetovno vojno. V pesmih izraža svoja občutja, raznovrstna razpoloženja in spoznanja ter čustvovanja notranjskih ljudi v zvezi z rodno pokrajino, naravo in ljubezenskimi doživetji. Njene pesmi so napisane v obliki zvočno in ritmično ubranih tradicionalnih štirivrstičnic, posebej pa je oblikovala doživetja, spomine in dogodke iz narodnoosvobodilnega boja na Notranjskem. Njen močno zastrti osebni svet se je najbolj izrazil v zbirki Nalomljena veja. Zaokroženo podobo svojega pesnikovanja pa je predstavila v antologijski zbirki Ugasla luč. Objavljala je tudi otroške pesmi in se ukvarjala z literarno publicistiko.
Pesniške zbirke Pesmi izpod Snežnika (1950) Človek in zemlja Nalomljena veja (1957) Ugasla luč (1965) Ko je prihajal dan (Založba Borec, Ljubljana,1975)
Glej tudi seznam slovenskih pesnikov
Viri Enciklopedija Slovenije; knjiga 15, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001 Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978
Zunanje povezave
Kategorija:Slovenski pesniki Kategorija:Slovenski novinarji Kategorija:Slovenski partizani