thumb|right|Borovnica Vaccinium myrtillus thumb|right|Ameriške borovnice Vaccinium corymbosum thumb|Plod borovnice Borovnica (znanstveno ime Cyanococcus) so cvetoče rastline iz rodu Vaccinium. Vrste so avtohtone le za Severno Ameriko. So grmičevje različnih velikosti, visoke od 10 cm do 4 m; manjše vrste so znane kot "lowbush" (nizkogrmičaste) borovnice (pojavlja pa se tudi sinonim "divje"), večje vrste pa kot "highbush" (visokogrmičaste) borovnice. Listi so lahko bodisi listopadni ali zimzeleni, ovalnih do podolgovatih oblik, dolgi 1–8 cm in 0,5-3,5 cm široki. Cvetovi so zvonaste oblike, beli, bledo rožnati ali rdeče barve, včasih zelenkasti.
Plod je »false berry«, s premerom 5–16 mm s krono na koncu; najprej so bledo zelenkasti, nato rdečkasto-vijolični in nazadnje postanejo indigo barve. Ko so zreli, imajo sladek okus in so nekoliko kiselkasti. Borovnice po navadi zorijo od maja do junija, vrhunec sezone pa je v juliju, ki je tudi nacionalni mesec borovnic v Združenih Državah Amerike in v Nemčiji.
V začetku leta 2005 so borovnice uvrstili v kategorijo »funkcionalne hrane«, imenovano »super sadje«. Borovnice imajo namreč ugodno kombinacijo hranil in antioksidantov, kar je bilo dokazano s pojavljajočimi se raziskavamiJournal of Agricultural and Food Chemistry Presents Research from the 2007 International Berry Health Benefits Symposium, Journal of Agricultural and Food Chemistry ACS Publications, February 2008, in se odlikujejo po vsestranskosti za izdelavo priljubljenih potrošniških izdelkov (marmelade, želeji itd.) Superfruits — superheroes of functionality - Functional Ingredients Magazine.
Izvor Borovnice se trenutno uvrščajo v skupino Cyanococcus iz rodu Vaccinium. Kar nekaj drugih rastlin rodu Vaccinium ima prav tako modre jagode, ki jih včasih zamenjamo z borovnicami, predvsem Vaccinium myrtillus. Čeprav borovnice izvirajo iz Severne Amerike, jih danes vzgajajo tudi na južni polobli, v Avstraliji, Novi Zelandiji in južnoameriških državah , in so od tam dobavljene prek zračnih poti kot svež proizvod na trge po vsem svetu.
Vrste
Vaccinium angustifolium (»Lowbush« borovnica) Vaccinium boreale (severna borovnica) Vaccinium caesariense (New Jersey borovnica) Vaccinium corymbosum (severna »Highbush« borovnica) Vaccinium darrowii (južna »Highbush« borovnica) Vaccinium elliottii (Elliott borovnica) Vaccinium formosum (južna borovnica) Vaccinium fuscatum (črna »Highbush« borovnica; syn. V. atrococcum) Vaccinium hirsutum (»Hairy-fruited« borovnica) Vaccinium myrtilloides (kanadska borovnica) Vaccinium pallidum (Dryland borovnica) Vaccinium simulatum (»Upland Highbush« borovnica) Vaccinium tenellum (južna borovnica) Vaccinium virgatum (»Rabbiteye« borovnica; syn. V. ashei)
Še nekatere druge vrste z modrimi plodovi iz rodu Vaccinium: Vaccinium koreanum Vaccinium myrsinites (»Evergreen« borovnica) Vaccinium myrtillus (Bilberry)
Identifikacija Divje borovnice (Cyanococcus iz rodu Vaccinium) so naravno prisotne samo v vzhodni in severnocentralni Severni Ameriki. Ostale vrste iz rodu Vaccinium, domorodne na drugih delih sveta, vključno z zahodno Severno Ameriko, Evropo in Azijo, vključujejo divje grmičevje, ki proizvaja podobne, užitne jagode. To so »huckleberries«, brusnice, »bilberries« in »cowberries«. Te vrste so včasih imenovane kar preprosto borovnice in se prodajajo kot borovničeva marmelada ali drugi izdelki.
Imena za grmičevja z modrimi jagodami se v nekaterih jezikih pogosto glasijo kar "borovnice", na primer škotske »Blaeberry« in norveške »Blåbær«, čeprav jagode lahko spadajo pod druge vrste. Na primer, Blåbær in francoska beseda myrtilles se po navadi nanašajo na evropske avtohtone borovnice, medtem ko se bleuets nanaša na severnoameriške borovnice.
Poleg lokacije izvora se borovnice lahko ločijo od »bilberries«, če jih razrežemo na pol. Prerezane borovnice imajo belo ali zelenkasto meso, medtem ko je meso »bilberries« in »huckleberries« obarvano vijolično.
Pridelava Borovnice lahko vzgajamo ali pa jih obiramo na poldivjih ali divjih grmih. V Severni Ameriki je najpogostejša gojena vrsta V. corymbosum, severna »highbush« borovnica. Hibridi te vrste borovnice z drugimi vrstami Vaccinium so se prilagodile podnebju juga ZDA in so znane pod imeno južne »highbush« borovnice.
Tako imenovane divje (»lowbush«) borovnice, ki so manjše od gojenih borovnic, so cenjene zaradi svoje intenzivne barve. Divjo vrsto borovnic, V. angustifolium, najdemo med provincami ob Atlantiku proti zahodu do province Quebec južno do Michigana in Zahodne Virginije. Na nekaterih od teh področij je ta vrsta borovnic glavna rastlinska vrsta in pokriva praktično celotno površino ozemlja. Mnoge indijanske skupnosti v Ontariu sodelujejo pri nabiranju divjih borovnic. Divje vrste borovnic so dokaj odporne na požare in proizvodnja borovnic se pogosto zelo poveča po gozdnem požaru, saj se rastline po požaru zelo hitro regenerirajo, koristi pa jim tudi odstranitev ostale vegetacije. To se se spretno uporablja pri proizvodnji borovnic, saj grmovja niso ne posajena, ne genetsko manipulirana, so le požgana več kot enkrat na dve leti. Na ta način se tudi znebijo raznih škodljivcev.
»Rabbiteye« borovnica (V. virgatum sin. V. ashei) je južna vrsta borovnic, ki se goji vse od Južne ter Severne Karoline do držav ob Mehiškem zalivu. Druge pomembne vrste v Severni Ameriki so V. pallidum, »Hillside« ali »Dryland« borovnice. Te so avtohtone na vzhodu ZDA ter pogoste v Apalačih in v Piemontu na jugovzhodu države. »Sparkleberry«, V. arboreum, je skupina prosto živečih vrst na peščenih tleh v jugovzhodni ZDA. Njeni plodovi so pomembni za prosto živeče živali in čebelarje.
Pridelovalna področja Večina proizvodnje »highbush« borovnic je v Britanski Kolumbiji, Michiganu, New Jerseyju, Severni Karolini, Oregonu in Washingtonu. Proizvodnja južnih »highbush« borovnic zelo narašča v južni Kaliforniji. Te borovnice se sedaj gojijo tudi v sredozemskih regijah Evrope, na južni polobli in na Kitajskem.
Združene države Amerike Maine proizvede 25% vseh »lowbush« borovnic v Severni Ameriki in je največji proizvajalec na svetu. Mainovih 24.291 hektarjev borovnic je bilo razmnoženih iz avtohtonih rastlin, ki se pojavljajo v naravi tamkajšnjih obalnih gozdov. Tamkajšnja pridelava zahteva približno 50.000 čebeljih panjev za opraševanje, ki so dostavljeni iz drugih zveznih držav ZDA. Številni kraji v Mainu se imajo za prestolnico borovnic, obstaja pa tudi mnogo festivalov posvečenih borovnicam. Divja borovnica je uradno sadje Maina in je poleg jastoga simbol te zvezne države ZDA. Čeprav je Maine vodilna zvezna država v proizvodnji divjih borovnic, je Michigan vodilna zvezna država v proizvodnji »highbush« borovnic.Agricultural Marketing Resouce Center Zelo veliko borovnic pa je gojenih tudi v južnih zveznih državah: Floridi, Georgiji in Severni Karolini.
Kanada Kanadski izvoz borovnice v letu 2007 je znašal 323 milijonov dolarjev, kar je največji pridelek med vsemi vrstami sadja, ki jih proizvaja ta država. Površine za pridelavo borovnic zasedajo več kot polovico vseh kanadskih površin, namenjenih pridelavi sadja.Scrivener L. Economy singing the blues, but berries are booming: Health-conscious consumers can't get enough of Canada's most valuable fruit crop, Toronto Star, Jul 28, 2008 Med najbolj produktivnimi rastočimi regijami na svetu je Britanska Kolumbija največji kanadski proizvajalec »highbush« borovnic, saj je zaslužek v letu 2004 znašal 63 milijonov funtov (29 milijonov kg)British Columbia Blueberry Council in več kot 100 milijonov evrov prihodkov v letu 2008. Quebec proizvaja veliko količino divje borovnice, zlasti v regijah Saguenay-Lac-Saint-Jean (kjer je priljubljeno ime za prebivalce te regije Bleuets ali borovnice) in Côte-Nord, ki skupaj zagotavljajo 40% Quebecove celotne pokrajinske proizvodnje. Deloma zaradi upada pogostosti in intenzivnosti spomladanskih pozeb Quebecova proizvodnja sedaj predstavlja resno konkurenco Mainu pri proizvodnji divjih borovnic (27 milijonov kg v letu 2008) , kar posledično ustvarja čezmejne napetosti glede določanja cene in regionalnih trgov.Daley B. for the Boston Globe, International Herald Tribune, Climate change brings blueberries - and competition Nova Škotska, največji proizvajalec divje borovnice v Kanadi, ima borovnice za svojo uradno pokrajinsko jagodo.Nova Scotia: Official emblems and symbols Mesto Oxford je znano kot prestolnica divje borovnice v Kanadi. Tudi Novi Brunswick in Otok princa Edvarda sta atlantski pokrajini s številčno proizvodnjo divjih borovnic. Atlantska Kanada prispeva približno polovico celotne Severno Ameriške letne proizvodnje, ki znaša 68 milijonov kg divje borovnice (tri-kratno povečanje od leta 1980).Yarborough DE. Factors contributing to the increase in productivity in the wild blueberry industry, Small Fruits Review, 3(1-2), July 2004, 33-43, Abstract Take dobičke so omogočile izboljšave na področju upravljanja kmetovanja, vključno z boljšim nadzorom rasti plevela, upravljanjem plodnosti in namakalnih metod, povečano uporabo čebel za opraševanje in uporabo mehanskih kombajnov.
Evropa »Highbush« borovnice so bile prvič uvedene v Nemčijo in na Nizozemsko v tridesetih letih dvajsetega stoletja ter so se od tam razširile na Poljsko, v Italijo, na Madžarsko in v druge države Evrope (Nauman, 1993).
Severovzhodni del Turčije je eden od glavnih izvorih področij Kavkazijske borovnice (Vaccinium Arctostaphylos) in še dveh drugih vrst, Vaccinium myrtillus ter Vaccinium uliginosum. Na tem področju so borovnice znane pod različnimi imeni, npr. likapa, ligarba, kaskanaka, çela, morsvi, lifos, çalı çileği, ayı üzümü, çoban üzümü in tako naprej. Ta regija med Artvinom pa vse do Kırklarelija ima deževna, vlažna obdobja ter kiselkasto prst, kar je za borovnice zelo primerno (Celik, 2005, 2006 in 2007). Borovnice tamkajšnjo prebivalstvo je kot žele, posušene ali sveže sadje (Celik, 2005). Pridelovanje »highbush« borovnic se je sicer v tej regiji začelo šele leta 2000. Prve nasade je postavil Osman Nuri Yildiz pod nadzorom Dr. Huseyina Celika.
Južna polobla Na južni polobli so glavne izvoznice borovnic Čile, Argentina, Urugvaj, Južna Afrika, Nova Zelandija in Avstralija. Borovnice so bile prvič uvedene v Avstralijo v petdesetih letih 20. stoletja, vendar so bila prizadevanja neuspešna. V začetku sedemdesetih je David Jones iz Viktorijanskega oddelka za kmetijstvo uvozil semena iz ZDA, s čimer se je začel proces selekcije. To delo je nadaljeval Ridley Bell, ki je uvozil več ameriških sort. V sredini 1970-ih je bila ustanovljena »Australian Blueberry Growers Association« (ABGA). V zgodnjih 1980-ih se je borovničeva industrija začela na Novi Zelandiji in še vedno raste. (BNZ, n.d)
Proizvodnja borovnic je tudi v Južni Afriki, ki izvaža borovnice v Evropo.
Industrija je v Argentini zelo nova: "Argentinska proizvodnja borovnic se je povečala v zadnjih treh letih z zasajenimi površinami za 400 odstotkov," glede na poročilo Ministrstva ZDA za kmetijstvo za leto 2005. Vendar pa je treba dodati, da gre tako veliko povečanje na račun samo 400ih hektarjev borovnic, zasajenih v letu 2001 (medtem, ko jih je leta 2004 bilo že 1600). Industrija je v tej državi nova in kmetje se še vedno učijo poslovanja z njo.