Ivan Matičič, slovenski pisatelj, * 24. (pravilno) oz. uradno 27. december 1887, Ivanje selo, † 17. november 1979, Ljubljana.
Življenjepis Matičič se je v Ljubljani izučil tiskarstva in se kot stavec zaposlil v Celovcu. Med prvo svetovno vojno se je kot avstrijski vojak boril na raznih frontah. Po koncu vojne je delal v Ljubljani kot stavec in korektor. Leta 1945 pa pričel poučevati tehnologijo tiskarstva na grafični šoli v Ljubljani. Je oče pisateljice Nade Matičič in skladatelja in pianista Janeza Matičiča. Njegov vnuk je umetnostni zgodovinar dr. Samo Štefanac, univerzitetni profesor.
Literarno delo Matičič je poleg strokovne literature (sestavil je Slovarček slovenskih tiskarskih izrazov za tiskarne in knjigoveznice, 1923) pisal tudi prozo. Njegova generacija so bili Ferdo Kozak, Jože Pahor, Andrej Budal, Alojzij Remec, Ivan Zorec, Janez Jalen in Ilka Vašte.
Iz doživljajev v prvi svetovni vojni je napisal zelo brano spominsko reportažno knjigo Na krvavih poljanah (1922). Nato pa se je posvetil pisanju zgodovinske povesti napisane v prispodobah V robstvu (1925) in domoljubni koroški povesti Moč zemlje (1931). Napisal je še Ognjena žica (1934) in Živi izviri (1937).
Matičič je bil eden izmed najplodovitejših predstavnikov kmečke povesti. V delih je največ predstavljal motive iz življenja na Notranjskem, nekatera od teh del so: Životarci, Petrinka, Dom v samori, Fant s Kresina (vse 1944), Rezinka (1966) in druga.
Pisal in prirejal pa je tudi otroške in druge gledališke igre ter igre za radio.
Glej tudi seznam slovenskih pisateljev
Viri Enciklopedija Slovenije; knjiga 7, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993 Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978
Kategorija:Slovenski pisatelji