Brahialna arterija ali nadlaktna odvodnica () je nadaljevanje aksilarne (pazdušne) arterije, ki poteka iz pazduhe proti zgornjemu udu. Sprva poteka medialno od nadlahtnice, distalneje pa se nahaja pred nadlahnico (anteriorno). Brahialno arterijo sprva spremlja brahialni pletež (plexus brachialis) in nato še trije periferni živci omenjenega pleteža.
Za arterijo poteka radialni živec (nervus radialis), medialno od nje se nahaja ulnarni živec (nervus ulnaris), lateralno pa mediani živec (nervus medianus), ki pa arterijo pred razcepiščem (bifurkacijo) prestopa in se od tam nahaja medialno od nje. V komolčni kotanji (fossa cubiti) prek arterije prehaja tudi bicepsova aponevroza.
Arterija med svojim potekom skozi nadlaket odda tri večje veje: globoka brahialna arterija (), ki se odcepi prva in poteka za nadlahtnico, skupaj z radialnim živcem. Ker se nahajata obe strukturi blizu kosti, sta ravno tu najbolj ranljivi.
Naslednja veja brahialne arterije se odcepi približno na polovici nadlakta: zgornja kolateralna ulnarna arterija (), ki poteka skupaj z ulnarnim živcem.
Tretja veja, ki leži najbolj distalno pa je: spodnja kolateralna ulnarna arterija (). Tudi ti dve veji tvorita anastomoze okoli komolca.
Do razvejitve (bifurkacije) brahialne arterije pride v komolčni kotanji, ki se razcepi v dve večji veji: ulnarno arterijo (, podlaktna odvodnica), radialno arterijo (, koželjnična odvodnica), katere pulziranje lahko tipamo na radialni strani podlahti. Obe žili prehranjujeta podlaket.
Anastomoze okoli komolca imajo kirurški in praktičen pomen. Zaprtje brahialne arterije distalno od prvih dveh vej namreč ne ogrozi prekrvljenosti podlakta.
V komolčni kotanji avskultiramo (poslušamo) utripanje brahialne arterije pri merjenju krvnega pritiska s sfingmanometrom.
Kategorija:Arterije Kategorija:Anatomija prsnih okončin