Los Angeles Lakers, okrajšano LA Lakers, je košarkarski klub s sedežem v Los Angelesu, Kalifornija. Domače tekme igrajo v Crypto.com Areni, ki si ga delijo z WNBA ekipo Los Angeles Sparks in NHL ekipo Los Angeles Kings. Lakersi so ena najuspešnejših ekip v zgodovini lige NBA in so osvojili 17 naslovov prvaka, zadnjega v sezoni 2019/20. Ponašajo se tudi z 32 naslovi prvaka konference, 22-krat pa so osvojili divizijo. Košarkarski strokovnjak John Hollinger iz ESPN-ja ocenjuje Lakerse kot največjo NBA franšizo vseh časov.Hollinger J. No. 1: Los Angeles Lakers. NBA Franchise Rankings. ESPN.com. Pridobljeno 18.10.2009.
Začetki franšize segajo v leto 1947 z nakupom razpuščene ekipe Detroit Gems, ki je bila del NBL (National Basketball League). Nova ekipa se je formirala v Minneapolisu, v Minnesoti. Ekipo so poimenovali Minneapolis Lakers, v čast vzdevku Minnesote, »dežele 10.000 jezer«. Lakersi so leta 1948 osvojili naslov prvakov lige NBL, nato pa so se pridružili ligi BAA (Basketball Association of America) ter osvojili naslednjih pet BAA in NBA naslovov od šestih. Ekipo je vodil center George Mikan, ki je znan kot prvi zvezdnik lige NBA. Po finančnih težavah in Mikanovi upokojitvi konec 1950. let, se je franšiza pred sezono 1960/61 preselila v Los Angeles.
Lakersi so v 1960. letih pod vodstvom krilnega centra Elgina Baylorja in branilca Jerryja Westa šestkrat igrali v finalu, vendar so vsakič izgubili proti Boston Celticsom. Tako se je začelo večno rivalstvo med Lakersi in Celticsi, ki traja še danes. Leta 1968 so Lakersi podpisali pogodbo s štirikratnim najkoristnejšim košarkarjem lige NBA centrom Wiltom Chamberlainom. Po porazu v finalih leta 1969 in 1970, so leta 1972 pod vodstvom trenerja Billa Sharmana osvojili šesti naslov prvakov. Po Westovi in Chamberlainovi upokojitvi so Lakersi podpisali pogodbo s še enim centrom Kareemom Abdul-Jabarjem, ki je večkrat postal najkoristnejši košarkar lige NBA. Leta 1979 so Lakersi s prvim izborom na naboru izbrali organizatorja igre Earvina »Magic« Johnsona. V 1980. letih so zaradi hitrega načina igre, ki je vključeval veliko protinapadov, dobili vzdevek »Showtime«. Magic Johnson, Kareem Abdul-Jabbar, krilo James Worthy in trener Pat Riley so Lakerse popeljali do petih naslovov prvakov (1980, 1982, 1985, 1987, 1988). Po Abdul-Jabbarjevi in Johnsonovi upokojitvi je bila ekipa nekonkurenčna vse do prihoda Shaquilla O'Neala in Kobeja Bryanta leta 1996. Lakersi so pod vodstvom O'Neala, Bryanta ter trenerja Phila Jacksona med letoma 2000 in 2002 osvojili tri naslove prvakov zapored. Po porazih v finalu leta 2004 in 2008 so Lakersi osvojila še dva zaporedna naslova prvakov (2009, 2010).
Lakersi še vedno držijo rekord za najdaljši niz zmag v ligi NBA – 33 zaporednih tekem, ki so ga postavili v sezoni 1971/72. Za Lakerse je igralo 16 košarkarjev, ki so bili kasneje sprejeti v Naismithov hram slavnih, še štirje pa so kot trenerji vodili ekipo.
Zgodovina 1947–1948 in 1948–1959: Začetki in dinastija Minneapolisa
Zgodovina Lakersov se je začela leta 1947, ko sta Ben Berger in Morris Chalfen iz Minnesote kupila razpuščeno franšizo Detroit Gems, ki je bila članica lige NBL, za 15.000 dolarjev od lastnice Maury Winston.Schumacher. str. 93–4 Ekipo so poimenovali Minneapolis Lakers, v čast vzdevku Minnesote, »dežele 10.000 jezer«. Športni novinar iz Minneapolisa Sid Hartman je ekipi pripeljal prvega glavnega trenerja Johna Kundlo, ki je pred tem deloval na srednji šoli St. Thomas.Lazenby, str. 18.
Lakersi so takrat imeli povprečno igralsko zasedbo, ki so jo sestavljali krilo Jim Pollard, organizator igre Herm Schaefer, center George Mikan, ki je postal najdominantnejši košarkar lige NBL, in ostali košarkarji. V prvi sezoni so dosegli 43 zmag in 17 porazov.Lazenby, str. 27.
Leta 1948 so se Lakersi preselili iz lige NBL v ligo BAA. Mikan je v sezoni povprečno dosegal 28,3 točke na tekmo in s tem postavil rekord. Naslednje leto so Lakersi v finalu lige BAA (predhodnica NBA) premagali Washington Capitolse in tako postali prvaki.Lazenby, str. 31. V naslednji sezoni so dosegli 51 zmag in 17 porazov ter prav tako osvojili naslov prvakov.Lazenby, str. 40, 42. V sezoni 1950/51, v kateri je Mikan postal najboljši strelec lige še tretjič zapored, so dosegli 44 zmag in 24 porazov. Tekma, na kateri so Lakersi izgubili proti Fort Wayne Pistonsom z rezultatom 19-18, je znana kot tekma z najnižjim končnim izidom v zgodovini lige NBA.Sacchare (ed) (2000). str. 61 V končnici so premagali Indianapolis Olympianse, ampak kasneje klonili proti Rochester Royalsom.
V sezoni 1951/52 so Lakersi zmagali na 40 tekmah. V finalu lige NBA so v sedmih tekmah premagali New York Knickse. V naslednji sezoni je Mikan vodil ligo v številu skokov na tekmo (14,4), postal pa je tudi najkoristnejši košarkar Tekme vseh zvezd. V tej sezoni so dosegli 48 zmag in 22 porazov in se uvrstili v finaleLazenby, str. 46., kjer so zopet premagali New York Knickse in osvojili drugi naslov zapored. Čeprav je imel Mikan v sezoni 1953/54 težave s koleni, je vseeno povprečno dosegal 18 točk na tekmo. S pomočjo Clyda Lovelleta, ki so ga Lakersi izbrali na naboru leta 1952Lazenby, str. 49., so osvojili še tretji naslov prvakov zapored, tokrat proti Syracuse Nationalsom.Lazenby, str. 50.
Kljub Mikanovi upokojitvi konec sezone 1953/54 so v naslednji Lakersi vseeno zmagali na 40 tekmah. V prvem krogu končnice so nato premagali Rochester Royalse, v konferenčnem polfinalu pa jih je porazila ekipa Fort Wayne Pistons. Čeprav so v naslednjih dveh sezonah prevladovali porazi, so se vseeno vsako sezono uvrstili v končnico. Mikan se je vrnil v drugi polovici sezone 1955/56, vendar se je po tej sezoni dokončno upokojil.Lazenby, str. 51. V naslednji sezoni so pod vodstvom Clyda Lovelleta prišli vse do konferenčnega finala. V sezoni 1957/58 so dosegli le 19 zmag.Lazenby, str. 57. Kot glavnega trenerja so zaposlili Mikana. Mikan je bil odpuščen januarja, ko so Lakersi dosegli le 9 zmag in kar 30 porazov. Na Mikanovo mesto se je vrnil Kundla.
Lakersi so dobili prvi izbor na naboru leta 1958 in izbrali Elgina Baylorja. Baylor, ki je postal novinec leta lige NBA in najkoristnejši košarkar Tekme vseh zvezd leta 1959, je povprečno dosegal 24,9 točk in 15 skokov na tekmo ter pripomogel k osvojitvi drugega mesta v diviziji, kljub temu, da so Lakersi dosegli 33 zmag in 39 porazov.Sacchare (ed) (1994). str. 92–3 Potem, ko so v šestih tekmah premagali Hawkse, so ponovno zaigrali v finalu, kjer so jih v štirih tekmah premagali Boston Celticsi. Tako se je začelo večno rivalstvo med Lakersi in Celticsi, ki traja še danes.Lazenby, str. 91.
1959–1968: Selitev v Los Angeles in rivalstvo s Celticsi
V zadnji sezoni igranja v Minneapolisu so Lakersi dosegli 25 zmag in 50 porazov. S takšnim izkupičkom so si prislužili drugi izbor na naboru leta 1960. Izbrali so branilca Jerryja Westa. Po koncu sezone so se Lakersi in njihov lastnik Bob Short selili iz Minneapolisa v Los Angeles ter tako postali prva NBA ekipa na Zahodni obali.
V naslednji sezoni je Elgin Baylor dosegal 34,8 točk in 19,8 skokov na tekmo in pripomogel, da so Lakersi zmagali na 11 tekmah več kot v prejšnji sezoni. 15. novembra 1960 je Baylor na tekmi proti New York Knicksom dosegel 71 točk in tako postavil nov rekord v številu doseženih točk na tekmi. Čeprav so med rednim delom sezone dosegli več porazov kot zmag, so se Lakersi uvrstili v končnico. Prišli so vse do konferenčnega finala, kjer so morali priznati premoč St. Louis Hawksom. V naslednji sezoni 1961/62 so Lakersi izboljšali izkupiček zmag in porazov, saj sta nosilca Lakersov Baylor in West dosegala po 38,3 in 30,8 točk na tekmo. V finalu so se soočili z rivali Celticsi. V peti tekmi finala, ki so jo Lakersi dobili, je Elgin Baylor dosegel kar 61 točk in tako postavil rekord v številu doseženih točk na finalni tekmi.Lazenby, str. 87. Lakersi so kasneje proti Celticsom izgubili v podaljšku sedme tekme finala.
Lakersi so nato v sezoni 1962/63 dobili 53 tekem, Baylor in West sta dosegala povprečno 34 in 27,1 točke na tekmo. Tudi v tej sezoni so se v finalu udarili s Celticsi, ki so slavili naslov v šestih tekmah. Po slabši sezoni 1963/64, ko so Lakersi dosegli 42 zmag in 38 porazov in so bili izločeni v prvem krogu končnice proti Hawksom, so v sezoni 1964/65 dobili 49 tekem. V divizijskem finalu so predvsem s pomočjo Westa, ki je v divizijskem finalu dosegal 46,3 točke, premagali Baltimore Bulletse in se uvrstili v finaleSacchare (ed) (1994). str. 402, kjer so jih zopet čakali Celticsi, ki so jih kasneje premagali v petih tekmah. Lakersi so naslednjo sezono v finalu zopet izgubili proti Bostonu v sedmih tekmah, tokrat le za dve točki. Potem, ko so v naslednji sezoni dosegli le 36 zmag in so v končnici izgubili v prvem krogu proti San Francisco Warriorsom, so leta 1968 v finalu zopet izgubili proti Celticsom. Leta 1967 so se Lakersi iz Los Angeles Memorial Sports Arene preselili v novo dvorano The Forum.
1968–1973: Wiltov prihod
9. julija 1968 je k Lakersom preko menjave igralcev iz Philadelphie prišel Wilt Chamberlain, v Philadelphio pa so odšli Darrell Imhoff, Archie Clark in Jerry Chambers. V prvi sezoni pri Lakersih je Chamberlain postavil klubski rekord v povprečju doseženih skokov v sezoni (21,1 skoka na tekmo). West, Baylor in Chamberlain so vsi povprečno dosegali po več kot 20 točk na tekmo in Lakersi so osvojili prvo mesto v diviziji. V finalu so se zopet soočili s Celticsi. Na prvi tekmi so Lakersi slavili. Mož odločitve je bil Jerry West, ki je na tej tekmi dosegel kar 53 točkSacchare (ed) (1994). str. 413 in po peti tekmi finala so celo vodili 3-2 v zmagah.Lazenby, str. 121. Vseeno je Boston še enajstič v trinajstih sezonah osvojil naslov prvakaLazenby, str. 123., tokrat v sedmih tekmah.Lazenby, str. 122. Za najkoristnejšega košarkarja finala je bil izbran Jerry West, ki je še vedno edini s tem nazivom, ki ob tem ni osvojil naslova prvakov. V naslednji sezoni je West povprečno dosegal 31,2 točke na tekmo in tako prvič postal najboljši strelec sezone. V finalu se Lakersi prvič v 16 letih niso srečali s Celticsi temveč z New York Knicksi, ki so v sedmih tekmah premagali Lakerse in osvojili svoj prvi naslov prvakov. V sezoni 1970/71 so Lakerse v konferenčnem finalu izločili Milwaukee Bucksi, katerih glavni nosilec je bil bodoči center Lakersov, Lew Alcindor (zdaj znan kot Kareem Abdul-Jabbar).
Sezona 1971/72 je prinesla nekaj sprememb. Lastnik Jack Kent Cooke je najel Billa Sharmana kot glavnega trenerja, Elgin Baylor pa se je po nekaj tekmah in ugotovitvi, da njegove noge ne zdržijo več takšnega tempa, upokojil. Sharman je dvignil disciplino v ekipiTravers. str. 170–1 in igralcem predstavil jutranji strelski trening.Lazenby, str. 137. V novembru so dobili 14 zaporednih tekem in vseh 16 tekem v decembru. Po novem letu 1972 so dobili še tri zaporedne tekme, potem pa so morali priznati premoč Bucksom 120-104.Lazenby, str. 145. Tako so Lakersi zmagali na 33 zaporednih tekmah in postavili rekord po številu zaporednih zmag v ameriških profesionalnih športih. V tej sezoni so dosegli 69 zmag, s tem pa so postavili še en rekord, ki so ga podrli Chicago Bullsi v sezoni 1995/96, ko so dobili 72 tekem. Chamberlain je v tej sezoni dosegal 14,8 točke, najmanj v karieri, vendar je vodil ligo v povprečju skokov (19,2 skoka na tekmo). West je z 9,7 podaje na tekmo vodil ligo v povprečju podaj, prav tako je v povprečju dosegal več kot 25 točk in bil izbran za najkoristnejšega košarkarja Tekme vseh zvezd leta 1972. Ekipa je na vsaki tekmi razen eni dosegla 100 ali več točkTravers. str. 173 in na koncu sezone je bil Bill Sharman izbran za trenerja leta. Finale 1972 je bil ponovitev finala iz leta 1970, Lakersi pa so tako kot Knicksi leta 1970 zmagali v finalu v petih tekmah in osvojili prvi naslov prvakov v Los Angelesu. V peti tekmi finala je Chamberlain dosegel 24 točk in 29 skokov in bil imenovan za najkoristnejšega košarkarja finala 1972.Lazenby, str. 149.