Alojzij Hrovat, slovenski gradbeni inženir, * 21. junij 1885, Veliki Podljuben, † 22. marec 1971, Ljubljana.
Življenjepis Hrovat je leta 1912 diplomiral na gradbenem oddelku Tehniške visoke šole v Gradcu. Po končanem študiju je sodeloval pri trasiranju proge Novo mesto-Metlika-Karlovec in jo kasneje tudi gradil. Med 1. svetovno vojno je bil na soški fronti, kjer je sodeloval pri gradnji kavern, o katerih je napisal obširno poročilo.
Leta 1922 je bil imenovan za izrednega, 1935 pa za rednega profesorja na Tehniški fakulteti ljubljanske univerze, na kateri je ustanovil katedro za ceste, železnice in predore. Trikrat je bil dekan TF, jeseni 1941 ga je italijanski okupator odstavil. Po koncu vojne je bil ponovno dva mandata dekan in kot organizator nove Tehniške visoke šole izvoljen za njenega prvega rektorja (1950–1952).
Strokovno delo Hrovat je strokovno sodeloval z državnimi in ljubljanskimi mestnimi organi, posebej z železniško upravo v Ljubljani in med drugim predsedoval odboru za rešitev ljubljanskega železniškega vozlišča. Z Maksom Klodičem je sodeloval pri študijah za železniško povezavo z rapalsko pogodbo odrezanega osrednjega slovenskega ozemlja z morjem. Po 2. svetovni vojni je izdelal in objavil številne študije možnih železniških prog v Sloveniji, s posebno vnemo pa se je posvečal vprašanjem dolenjskega krasa in o tem napisal vrsto strokovnih člankov.
Bibliografija Železniška zveza Slovenije z morjem Kraška ilovica: njene značilnosti in vpliv na zgradbe
Glej tudi priimek Hrovat seznam slovenskih inženirjev gradbeništva
Viri Enciklopedija Slovenije; knjiga 4 Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990
Kategorija:Dekani Tehniške fakultete v Ljubljani Kategorija:Predavatelji na Tehniški fakulteti v Ljubljani Kategorija:Slovenski inženirji gradbeništva Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji