thumb|Dvorec Goess v Žrelcu thumb|Spomenik na Radišah za deportirane Slovence 14. in 15. aprila 1942 thumb|Slovenski Kulturni dom na Radišah thumb|Marko Pernhart, Podkrnos Žrelec (narečno: , ) je naselje z okrog 1.000 prebivalci in občina ( 8.000 prebivalcev) z mešanim slovensko-avstrijskim prebivalstvom v okraju Celovec-dežela na Koroškem.

Geografija Naselje Žrelec v katerem živi 1197 prebivalcev (stanje 31. 12. 2008) je na jugovzhodu Celovca na Celovškem polju, od katerega je oddaljen okoli 5 km, na nadmorski višini 415 m v vznožju vzhodnega dela Gur. thumb|Žrelski dvorec

Sosednje občine

Vasi in zaselki Istoimenska občina, ki šteje 7642 prebivalcev se razprostira na površini 54,99 km² in obsega naslednja naselja in zaselke v katerih živi naslednje število prebivalcev (stanje na dan 31.12.2008): Breg (Rain), 1.036 Cotarija (Zetterei), 466 Dobje (nemško Aich), 23 Dolnja vas (Niederdorf), 1.010 Dvorec (Schwarz), 173 Gaber (Haber), 39 Goriče (Goritschach), 70 Gradnice (Gradnitz), 313 Haber (Hinterberg), 13 Hovja vas (Pfaffendorf), 126 Kajzer (Moosberg), 12 Kozasmoje (Kosasmojach), 35 Kozje (Kossiach), 46 Lipica (Lipizach), 81 Običe (Obitschach), 159 Osojnica (Zwanzgerberg), 117 Podgrad (Rottenstein), 128 Podkrnos (Gurnitz), 414 Predel (Priedl), 109 Radiše (Radsberg), 103 Riharja vas (Reichersdorf), 620 Rožnek (Rosenegg), 229 Rute (Berg), 76 Rute (Kreuth) 114 Selo (Zell), 317 Spodnje Medgorje (Untermieger), 44 Tuce (Tutzach), 124 Verovce (Werouzach), 40 Vogle (Kohlsdorf), 70 Zablate (Sabuatach), 18 Zagorje (Saager), 16 Zgornje Medgorje (Obermieger), 87 Žrelec (Ebenthal), 1.197

Galerija slik

Zgodovina Leta 860 je podaril bavarski kral Ludvik salzburškemu škofu Adalvinu velika posestva, med njimi tudi dvorec ad Gurnitz oz. Podkrnos. 984 se prvič omenja v neki listini kraj Žrelec (Schrelz). V 12. stoletju je dala Salzburška škofija zgraditi grad "Greifenfels" na severnem robu Gur. 1404 postane grad fevd viteške gospode na Suhi. Na vznožju gradu je zgradil Krištof Suški 1566 dvorec, ki je prvič imenovan 14. septembra 1567 pod imenom Žrelec. Leta 1704 so grofje rodbine Goëss kupili posestva in tako je Žrelski dvorec še danes v njihovi lasti.

Leta 1792 postane Žrelec ekspozitura in leta 1906 samostojna fara/župnija. 30 let kasneje je Žrelec imel približno 250 prebivalcev in 40 hiš.

6. julija 1842 se je v Spodnjih Medgorjah (Untermieger) pri hiši št. 1 (po domače pri Lajrovcu) rodil krajinski slikar Marko Pernhart.

V letih 1918−1920 je potekala demarkacijska linija ob reki Glini skozi občino, južno od te linije je vsekakor živela slovenska večina v strnjeni obliki, otroci so se nemščino naučili v glavnem šele v šoli, prej jo niso znali.

14. in 15. aprila 1942 postane Žrelec prizorišče nacističnega terorja, saj so oblasti blizu želežniške postaje uredili začasno taborišče za prisilno deportirane slovenske družine, ki so bile razlastninjene in deklarirane kot narodu sovražne. SS-ovske tolpe so pripeljale 1075 Slovencev iz cele Koroške, tako da so strateško povsod širile strah in teror. Več kot polovica ujetnikov so bili otorci in mladinci. Najmlajši ujetnik je imel komaj 17 dni, najstarejši je bil star 88 let. Te deportacije so hkrati pomenile začetek masivnega orgaiziranega oboroženega odpora, ki je bistveno prispeval k osvoboditvi in ponovni ustanovitvi republike Avstrije v starih mejah. Avguštin Malle (Hrsg.), Die Vertreibung der Kärntner Slowenen / Pregon Koroških Slovencev 1942-2002, Drava Verlag 2002, ISBN 3-85435-387-1.

Radiše imajo od nekdaj svoje slovensko prosvetno društvo s stoletno tradicijo in svoj slovenski kulturni dom.Slovenskko prosveno društvo Radiše : http://www.spd-radise.at/SPD_Radise/domov_Home.html

Občina je bila ustanovljena leta 1850. Ob reformi občin leta 1972/73 sta bili priljučeni 1. januarja 1973 še občini Radiše in Medgorje, ter del Celovca, Žihpolj in Grabštanja, kar je imelo tudi narodnostnopolitične motivacije in posledice. Občina je dvojezična in ima dvojezične šole.

Prebivalstvo Žrelec je imel po popisu iz leta 2001 7427 prebivalcev, od tega se jih je 4,2% izreklo za pripadnike slovenske narodne skupnosti.

Spodnja tabela prikazuje delež slovenskega prebivalstva na področju občine med letoma 1951 in 1991:

Naselje Število prebivalcev 1991 Odstotek Slovencev 1991 Odstotek Slovencev 1951 Kozje/Kossiach 60 31,7 % 21,3 % Rute/Kreuth 93 72,0 % 86,7 % Lipica/Lipizach 54 33,3 % 3,1 % Radiše/Radsberg 88 75,0 % 100 % Dvorec/Schwarz 143 12,6 % 29,4 % Tuce/Tutzach 134 31,3 % 69,4 % Verovce/Werouzach 35 60,0 % 100 % Kozasmoje/Kosasmojach 35 0% 95,0 % Kajže/Moosberg 14 35,7 % 75,0 % Rute pri Medgorjah/Berg 91 17,6 % 76,9 % Medgorje/Mieger 2 0% 33,3 % Zagorje/Hinterberg 10 0% 35,7 % Zablate/Sabuatach 21 0% 96,2 % Vogle/Kohldorf 85 0% 95,7 % Zg. Medgorje/Obermieger 94 2,2 % 87,7 % Običe/Obitschach 139 1,4 % 91,3 % Gaber/Haber 38 0% 92,4 % Podgrad/Rottenstein 148 8,8 % 91,3 % Zagorje/Saager 20 0% 89,3 % Slovensko narečje Občina Žrelec pripada v večjem ravninskem delu z Radišami in z Medgorjami poljanskemu govoru oz. poljanščini Celovškega Polja (oz. Celovške ravnine), ki je prehodno narečje (oz. podnarečje ali govor) med rožanščino (kateri se prišteva) in podjunščino (glej Slovenska narečja). Kot posebna različica rožanščine je bila že identificirana s strani Janeza Scheinigga in potrjena v mednarodno priznani dijalektološki disertacij dr. Katje Sturm-Schnabl. Scheinigg v svojem delu Die Assimilation... razdeli rožanščino v tri enote in sicer spodnji Rož, zgornji Rož in Celovška ravnina: »...Die dritte Unter-Mundart herrscht in der Ebene um Klagenfurt (kl.), sie hat mit der ersten die Aussprache des e und o gemein, unterscheidet sich aber von den beiden vorhergehenden durch die häufige Zurückziehung des Accentes, wo ihn jene auf den Endsilben haben; dies gilt namentlich vom Neutrum der Substantive und Adjktive, z.B. [...]«.Johann Scheinigg, Die Assimilation im Rosenthaler Dialekt, Ein Beitrag zur Kärntner-Slovenischen Dialektforschung. Erschienen in XXXII Programm des k.k. Staatsgymnasium zu Klagenfurt 1882. citirano po: Katja Sturm-Schnabl, Die slowenischen Mundarten und Mundartreste im Klagenfurter Becken, phil. Diss, Wien 1973, 287 strani (stran 33).

Kmečko stavbarstvo

Viri (delno) Enciklopedija Slovenije; knjiga 10, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996 Tomaž Ogris: Radiše Radsberg, Klagenfurt/Celovec 2009, založba Drava; ISBN 978-3-85435-603-5

Sklici

Zunanje povezave

Kategorija:Celovško polje *