Ivan Jenko, slovenski pesnik, * 21. december 1853, Praše, † 17. maj 1891, Gorica.
Življenje in delo
Na ljubljansko gimnazijo je hodil v letih 1864–1872. Po maturi je v Gradcu študiral klasično filologijo in slavistiko. 1876/77 je bil suplent na ljubljanski gimnaziji, po izpitu 1877 je nastopil profesorsko službo na nižji gimnaziji v Kranju, od 1878 pa na gimnaziji v Gorici. Po zgledu in pod slogovnim vplivom 18 let starejšega slavnega brata Simona je 1873 začel objavljati v časopisu Zora. V Ljubljanski zvon je poslal rokopis svoje pesniške zbirke, vendar ga je zahteval nazaj, potem ko mu je Fran Levstik preveč popravil balado Prorokovanje (LZ 1881, 261).[Nekrolog.] LZ 1891. 373–74. 1882 je pod naslovom Pesmi zbirko izdal v Ljubljani. Pesmi in prozo je objavljal še v literarni reviji Kres in v Slovanu Ivana Hribarja, tudi pod psevdonimom Mirko.
Njegova lirika je pokrajinska in domoljubna. V romancah pesni o ljubezni na romantičnem zgodovinskem ozadju. Daljšim epskim pesnitvam (taki sta povesti v verzih Stara pravda (objavljena v Pesmih) in Kljukova smrt (Slovan 1887)) po mnenju literarnega zgodovinarja Ivana Grafenauerja (1928) primanjkuje »krepke koncepcije in potrebne koncentracije«.
Leta 1886 je v Kresu objavil spis Iz zapuščine Simona Jenka, kjer je na šestnajstih straneh povzel življenje in delo svojega brata na osnovi njegovih dnevniških zapisov. Spis je zaključil s pojasnilom:
Objave
Pesmi. V Ljubljani: Klein in Kovač, 1882. Iz zapuščine pesnika Simona Jenka. Kres 6/1 (1886). 1–16. Vzdih. Slovan 4/18 (1887). 1. Kljukova smrt.V SBL je pesem navedena pod naslovom Kljukčeva smrt. Slovan 4/9–12 (1887): 133–134, 149–150, 164–166, 182–184. Odmevi od Save (I–XI). Slovan (1887): št. 22 23, 24.
Viri Karel Glaser: Zgodovina slovenskega slovstva, 4. Ljubljana: SM, 1898. 63–64.
Opombe
Kategorija:Slovenski pesniki