Arginin (okrajšano kot Arg ali R) je α-aminokislina. L</small>-oblika arginina je ena od 20 proteinogenih aminokislin (ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine). Kodon,i ki zapisujejo arginin, so CGU, CGC, CGA, CGG, AGA in AGG. Pri sesalcih uvrščamo arginin med pogojno esencialne aminokisline; esencialnost (nujnost vnosa s hrano) je odvisna od razvojne stopnje in zdravstvenega stanja osebka. Otroci in mladiči pri drugih sesalcih ne morejo sami proizvesti dovoljšnjih količin arginina in zato ga morajo prejemati s hrano. Arginin je prvi osamil švicarski kemik Ernst Schultze leta 1886, in sicer iz volčjega boba.
Zgradba Stranska veriga pri argininu je zgrajena iz alifatske verige s tremi ogljikovimi atomi, na zadnjega je pa vezana gvanidinska skupina. thumb|right|250px|Delokalizacija naboja v gvanidinski skupini L-arginina.
Vrednost pKa gvanidinske skupine znaša 12,48 in je v nevtralnem, kislem ali celo bolj bazičnem okolju pozitivno nabita. Zaradi konjugacije dvojne vezi in prostega elektronskega para na dušiku je pozitivni naboj delokaliziran in zato lahko nastajajo multiple vodikove vezi.
Viri arginina Prehrambeni viri Načeloma organizem ne potrebuje vnosa arginina s hrano, saj zmore sam proizvesti dovolj velike količine te aminokisline. Pri določenih stanjih pa je vnos s hrano potreben. Nahaja se v številnih vrstah hrane, vključno z: živalski viri: mlečni proizvodi (npr. skuta, rikota, mleko, jogurt, sirotka, teletina, svinjina (npr. slanina, gnjat), perutnina (npr. piščančje, puranje meso), divjačina, morska hrana ...; rastlinski viri: pšenični kalčki in moka, ajda, ovsena moka, kosmiči, arašidi, oreščki (kokosov oreh, mandeljni, lešniki ...), semena (bučna, sezamova, sončnična), čičerika, kuhana sojina semena ...
Biosinteza Arginin se sintetizira iz citrulina s pomočjo citosolnih encimov argininosukcinat-sintetaza (ASS) in argininosukcinat-liaza (ASL). Gre za energetsko potratno reakcijo (pri sintezi ene molekule arginina se hidrolizira ena molekula ATP-ja v AMP).
Viri citrulina so različni: iz arginina preko NO-sintaze (NOS); iz ornitina pri katabolizmu prolina ali glutamina/glutamata; iz asimetričnega dimetilarginina (ADMA) preko DDAH.
Presnovne poti, ki povezujejo arginin, glutamin in prolin so obojesmerne: poraba oziroma proizvodnja teh aminokislin je zato močno odvisna od vrste celica|celice in od razvojne stopnje osebka.
Funkcije Arginin odigra pomembno vlogo pri celični delitvi, celjenju ran, odstranjevanju amonijaka iz telesa, delovanju imunskega sistema in pri sproščanju hormonov.
Kot prekurzor Arginin je prekurzor dušikovega monoksida (NO), sečnine, ornitina in agmatina. Nujen je za sintezo kreatina, porablja pa se lahko tudi za sintezo poliaminov (predvsem preko ornitina, v manjši meri preko agmatina), citrulina in glutamata. Ker je prekurzor NO, ki razširja krvne žile, se uporablja pri številnih stanjih, kjer je zaželena vazodilatacija.
Viri
Kategorija:Aminokisline Kategorija:Esencialne aminokisline Kategorija:1886 v znanosti