Vpliv vina na zdravje je tema številnih razprav in raziskav. Vino ima precej dolgo zgodovino uporabe v zdravstvu, saj so ga uporabljali kot antiseptik za površinske rane, za izboljšanje prebave, za zdravljenje diareje itd.G. Harding "A Wine Miscellany" pg 66-70, 90 & 108 Clarkson Potter Publishing, New York 2005 ISBN 0-307-34635-8, ter kot topilo za raztapljanje zdravilnih učinkovin http://www.mb-lekarne.si/index.php3?p=ZS_Novosti_Toniki%20in%20medicinska%20vina. Papirusi starih Egipčanov pričajo o tem, da je imelo vino pomembno vlogo v zdravstvu že okrog leta 2200 pr. n. št.J. Robinson (ed) "The Oxford Companion to Wine" Third Edition pg 433 Oxford University Press 2006 ISBN 0-19-860990-6 Pomembno vlogo v zdravstvu pa je ohranilo vse do konca 19. oz. začetka 20. stoletja, ko se je na podlagi raziskav o alkoholu in alkoholizmu drastično spremenilo mnenje o njegovem vplivu na zdravje. Konec 20. in na začetku 21. stoletja pa se je na podlagi raznih študij uveljavilo mnenje, da uživanje vina v zmernih količinah ugodno deluje na zdravje (francoski paradoks), predvsem zaradi velike vsebnosti fenolnih spojin, kot je npr. resveratrol.J. Robinson (ed) "The Oxford Companion to Wine" Third Edition pg 341-342 Oxford University Press 2006 ISBN 0-19-860990-6 Vino vsebuje kar 80% vode, ostalo pa sestavljajo različne vrste substanc: barvila, čreslovine, etanol, sladkorji kot glukoza in fruktoza, elektroliti, vitamini – še posebej vitamina B6 in C. Vitamin B6 je pomemben za delovanje centralnega živčnega sistema, vitamin C pa je antioksidant.
Zgodovina
left|thumb|Hipokrat, oče moderne medicine je vino priporočal ob različnih bolezenskih stanjih, npr. pri letargiji in diareji.
Vino je najstarejše dokumentirano zdravilo, ki ga je izdelal človek, kar dokazujejo papirusi starih Egipčanov, ki segajo nazaj vse do leta 2200 pr. n. št. Takrat je bilo zdravstvo povezano predvsem z religijo in nadnaravnimi silami. Vino je obdržalo pomembno vlogo v zdravstvu tudi pri starih Grkih, ki pa so že imeli bolj racionalen pristop do medicine. Hipokrat je priporočal vino kot del zdrave prehrane in zagovarjal njegovo uporabo kot antiseptik za rane, za zdravljenje diareje in lajšanje bolečin pri porodu. V podobne namene so ga uporabljali tudi stari Rimljani. V 1. stoletju je rimski enciklopedist Aulus Cornelius Celsus v svojem delu De Medicina navedel dolg seznam grških in rimskih vin, ki so se takrat uporabljala v zdravstvu. Tudi Galen je uporabljal vino kot antiseptik za razkuževanje ran pri gladiatorjih. Religija je še vedno igrala pomembno vlogo pri promoviranju uživanja vina za izbolšanje zdravja.
V 11. stoletju je islamski zdravnik Avicenna trdil, da je vino učinkovito pri prebavnih motnjah, toda uporabljali so ga lahko le kot antiseptik za površinske rane, saj islamska sveta knjiga prepoveduje uživanje kakršnegakoli alkohola. Tudi duhovniki so uporabljali vino v srednjem veku v različne zdravstvene namene. Arnaldus de Villa Nova je v 14. stoletju napisal in izdal prvo tiskano knjigo o vinu in o njegovem vplivu na zdravljenje različnih bolezni.Hugh Johnson, Vintage: The Story of Wine pg 126. Simon and Schuster 1989
Vino je bilo dolgo časa v uporabi tudi zato, ker je skozi zgodovino vedno primanjkovalo čiste in varne pitne vode. Zato so uporabljali vino za sterilizacijo vode in to vse do konca 19.stoletja. Ob koncu 19. oz. začetku 20. stoletja pa se je pogled na vino oz. alkohol ter njegov vpliv na zdravje in družbo spremenil, saj je alkoholizem postajal vedno večji problem, hkrati pa so študije kratko- in dolgoročnih učinkov alkohola pokazale, da je le-ta škodljiv za zdravje. Vse to je privedlo tudi do prohibicije alkohola v ZDA in tudi drugih državah. Zdravniki so opozarjali na nevarnost prevelikega uživanja alkohola, saj naj bi to povečevalo tveganje za različne bolezni, kot so visok krvni pritisk, rak, neplodnost, okvara jeter, atrofija mišic, kap, poškodbe na možganih itd., posebej pa se je odsvetovalo pitje med nosečnostjo. Konec 20. in začetek 21. stoletja pa se je ponovno pojavilo zanimanje za ugodne učinke vina na zdravje, saj so intenzivne raziskave pokazale, da ljudje, ki pijejo zmerne količine vina, živijo v povprečju dlje kot tisti, ki ne pijejo vina oz. tisti, ki pijejo velike količine vina.
Francoski paradoks
Leta 1991 je francoski znanstvenik Serge Renaud predstavil študijo o ti. francoskem paradoksu, s katero se je ukvarjal. Opazil je, da je pri Francozih incidenca kardiovaskularnih bolezni nižja kot pri Američanih in Angležih, kljub temu, da uživajo enako maščob oz. enako kalorično hrano. Ena od njegovih teorij je bila, da je to posledica uživanja zmernih količin rdečega vina pri Francozih, ki zmanjša tveganje za kardiovaskularne bolezni.P. Mansoon "The Father of the French Paradox " Wine Spectator, March 15th, 1994 Po tem dogodku je prodaja rdečih vin V ZDA zrasla za 44 %.M. Franz "Merlot's Bad Press" Washington Post, May 4th, 2005 Tudi FDA v ZDA je spremenila mnenje in leta 1995 v svojih Dietary Guidelines zapisala, da je uživanje majhnih količin vina ob obroku neškodljivo, če pri posamezniku ni prisotno tveganje za pojav druguih bolezni, povezanih z alkoholom.
Kaj je zmerno pitje
left|thumb
Ugoden vpliv na zdravje imajo le zmerne količine vina. Te količine pa so odvisne od starosti, spola, genetike, telesne teže in konstitucije posameznika. Priporočljiva količina je pri ženskah nižja, saj hitreje absorbirajo alkohol (zaradi večje vsebnosti vode v telesu in razlik v nivoju encimov v želodcu). Nekateri zdravniki priporočajo en kozarec (1,5 dl) vina na dan pri ženskah oz. dva kozarca pri moških.Tracy C. Shuman, MD, editor. Robert J Bryg, MD, reviewer "Alcohol and Heart disease" WebMD, Accessed: July 21st 2009 Drugače pa se mnenja precej razlikujejo.
Resveratrol in ostale pomembne spojine v vinu
Odgovor na vprašanje, zakaj je od vseh alkoholnih pijač najbolj zdravo prav vino, tiči v grozdju. Rdeče grozdje je zakladnica flavonoidov, polifenolnih spojin, ki v telesu učinkujejo kot antioksidanti. Izdaja jih barva, saj so med antioksidanti rdečega grozdja rdeče vijolična antocianska barvila. Med fermentacijo poleg tega, da se sladkor spremeni v alkohol pride še do ekstrakcije resveratrola, ki ga ni v grozdnem soku, ampak je v kožici grozdja, in je eden od najmočnejših antioksidantov rdečega vina. Poleg tega vsebuje še flavonoide kvercetin, katehin in epikatehin. Belo vino učinkuje blago razkuževalno in enako kot rdeče vsebuje flavonoidi|flavonoide, le da znatno manj. Problem belega vina je v tem, da je skoraj brez izjeme vsaj malo žveplano.
Eden najmočnejših antioksidantov v rdečem vinu je resveratrol. Resveratrol je ne-flavonoidna fenolna spojina in spada v skupino stilbenoidov. Njegova vloga v grozdju je obramba pred infekcijami z glivami ter drugimi boleznimi grozdja oz. vinske trte.
Produkcija in koncentracija resveratrola ni enaka v vseh vrstah grozdja, vplivajo pa tudi klimatske razmere, infekcije z glivami ter ostale bolezni grozdja oz. vinske trte. Vrste, ki uspevajo v bolj vlažnem okolju in ki so bolj nagnjene k infekcijam oz. boleznim producirajo več resveratrola. V rdečem vinu so koncentracije resveratrola višje kot v belem vinu, čeprav belo grozdje vsebuje v kožici enake količine te spojine kot rdeče grozdje. To je posledica dejstva, da maceracija pri pridobivanju rdečega vina traja dlje časa in se tako tudi fenolne spojine ekstrahirajo, poleg tega pa vino s tem tudi dobi barvo.J. Robinson (ed) "The Oxford Companion to Wine" Third Edition pg 569 Oxford University Press 2006 ISBN 0-19-860990-6 Resveratrol znižuje nivo LDL-a v plazmi in poviša nivo HDL-a, zmanjšuje nastanek krvnih strdkov in je antioksidant. Kvercetin je polifenol, ki prav tako deluje kot antioksidant in lovilec prostih radikalov. Katehin in epikatehin sta prav tako antioksidanta in preprečujeta nastanek krvnih strdkov. Tudi vitamini v vinu (vit.E in vit.C) ter betakaroten delujejo antioksidativno.
Vpliv vina na telo Kosti
Uživanje velikih količin alkohola ima dokazan škodljiv učinek na celične procese, ki ustvarjajo kostno tkivo. Dolgoročno vplivajo velike količine zaužitega alkohola na povečanje verjetnosti zlomov kosti. Študije iz bolnice St. Thomas v Londonu in doktorska skupina Epidimiologie de l'Ostioporose (EPIDOS) iz Francije pravijo, da ima zmerno pitje vina ugodne posledice za ženske, predvsem pa za starejše ženske, pri pridobivanju kostne mase in zmanjševanju nevarnosti za razvoj osteoporoze. Medtem ko je francoska študija pokazala, da pitje več kot treh kozarcev vina na dan zmanjšuje kostno gostoto pri ženskah, pa po jo zmerno pitje vina (1 do 3 kozarci vina na dan) povečuje. Vendar pa so francoski raziskovalci ob tem še dodali, da na večanje kostne gostote lahko, poleg alkohola, vplivajo tudi drugi dejavniki (zmerni pivci alkohola se morda več ukvarjajo s športnimi dejavnostmi idr.) J. Gaffney "Wine May Increase Bone Mass in Elderly Women, Study Finds " Wine Spectator, May 12th 2000
Rak
left|thumb|Čeprav je alkohol poznan kot karcinogen, ki lahko veča možnost nastanka raka na prsih, so zadnje študije pokazale, da resveratrol, ki ga najdemo v vinu, lahko zmanjša produkcijo estrogenskih metabolitov kateri pospešujejo nastanek rakastih tumorjev. (Na sliki primer raka na prsih).
Alkoholi so toksini in imajo zmožnost poškodovati celice. Internacionalna Agencija za raziskave raka, ki je del Svetovne zdravstvene organizacije, je klasificirala alkohol kot karcinogen iz skupine 1 (v to skupino uvrstijo snovi, za katere obstaja dokaz karcenogenosti pri človeku oz. na živalih). Študije dajejo dokaze o povezavi med zmernim pitjem alkohola z rakom dojk, prebavnega trakta, ezofagusa in želodca. Raziskave o pozitivnih vplivih vina na zdravljenje raka, se osredotočajo na antioksidativne lastnosti resveratrola. Nekateri laboratorijski testi namreč potrjujejo njegovo protektivno vlogo, saj naj bi ta spojina inhibirala rakave spremembe celic. Raziskave se nadaljujejo in zato dokončnih rezultatov še ni. Vendar pa so nekatere študije že dale pozitivne rezultate o zmanjšanju nevarnosti za nastanek raka na pljučih, jajčnikih in testisith ob zmernem uživanju vina. Najnovejše študije so tudi pokazale, da naj bi resveratrol zmanjševal produkcijo estrogenskih metabolitov v telesu in na ta način zmanjševal razvoj tumorjev v dojkah. Leta 2009 so bile v medicinski reviji Gastroenterology objavljene 3 neodvisne študije, v katerih je ugotovljeno, da zmerno uživanje vina lahko zmanjša nevarnost za nastanek določenih oblik ezofagalnega raka, ko sta ezofagalni adenokarcinom in prekarcenogeno stanje Barrettov ezofagus. V študiji, ki jo je izvedel Kaiser Permanente v Kaliforniji, je bilo ugotovljeno, da pitje 1 kozarca vina na dan zmanjša verjetnost nastanka Barrettovega ezofagusa za 56% v primerjavi s tisto skupino ljudi, ki vina ni pila. Potrjeno je, da uživanje alkohola v velikih količinah poveča možnosti nastanka raka na ezofagusu, po drugi strani pa tudi, da bi lahko antioksidanti omogočali zaščito pred nastankom raka, vendar dokončne ugotovitve še niso znane. Na ugotovitve teh študij se je odzval doktor Dr Prateek Sharma iz Medicinske fakultete na Univerzi v Kansasu, ki pravi, da lahko rezultati teh študij zavajajo. Pravi namreč, da ja lahko razlog za takšne rezultate študij tudi preprost rezlog, da ljudje, ki pijejo vino v zmernih količinah hkrati tudi bolj zdravo živijo, ker se morda več ukvarjajo s športom, jedo manj maščob in več zelenajve in sadja.S. Boyles "Research Shows Moderate Wine Drinkers May Have Less Risk of Barrett's Esophagus", WedMD March 2nd, 2009