Obstaja več definicij termina načrtovanje za vse (oziroma univerzalnega načrtovanja, kot termin formulirajo v anglosaksonskem svetu), npr.:
"Načrtovanje proizvodov in okolij, ki so brez vsakršnih sprememb ali prilagoditev uporabni za kar najširši krog ljudi." (The Trace Center)Trace Center: General Concepts, Universal Design Principles and Guidelines , pridobljeno dne 5.10.2009,
"Načrtovanje proizvodov, storitev in okolij, ki jih lahko uporablja kar najširši krog ljudi, ne glede na starost ali fizične lastnosti (npr. telesno višino, zmožnosti vida in sluha ter mobilnosti rok)"Fujitsu's Activities for Universal Design , pridobljeno dne 9.10.2009,
"Načrtovanje za vse v informacijski družbi pomeni zavestno in sistematično prizadevanje za proaktivno uveljavljanje principov, metod in orodij za razvoj proizvodov in storitev s področja informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij (ITkT), ki so dostopne in uporabne za vse ljudi in ne zahtevajo naknadnih prilagoditev ali posebnega načrtovanja." (Stephanidis et al., 2001)User Interfaces for All: Concepts, Methods and Tools. Constantine Stephanidis, (Ed.) Lawrence Erlbaum Associates, 2001, pridobljeno dne 5.10.2009,
"Načrtovanje za vse pomeni načrtovanje za raznolikost med ljudmi, socialno vključenost in enakopravnost" (EIDD Stockholm Declaration, 2004).
V kontekstu informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) načrtovanje za vse ne pomeni ustvarjanja enotne rešitve za vse ljudi, temveč označuje pristop, pri katerem so v središču pozornosti uporabnikove potrebe oziroma razvoj proizvodov, ki so primerni za čim širši nabor zmožnosti, veščin, zahtev in želja ljudi. Rezultat tovrstnega razvojnega procesa praviloma ni zgolj ena rešitev, marveč širši nabor alternativ, pri čemer je vsaka različica namenjena svojemu specifičnemu krogu uporabnikov oziroma je najprimernejša za dani način uporabe.
Sorodni koncepti
Podporne tehnologije, e-dostopnost, univerzalno načrtovanje, vključujoče načrtovanje so sorodni koncepti, ki podpirajo e-vključenost.
Težave z dostopnostjo IKT so se sprva praviloma reševale s prilagajanjem posameznih rešitev. Ta pristop je vključeval uporabo podpornih tehnologij, ki so invalidu omogočile uporabo proizvoda oziroma storitve.
Prednosti in izzivi
Dokument Evropske komisije "Communication on e-Accessibility" Communication from the Commission to the Council, the European Parliament, the European Economic and Social Committee and the Committee of the Regions: eAccessibility, Brussels 2005, pridobljeno dne 5.10.2009 je določil poglavitne praktične izzive ter tržne, zakonodajne in politične vidike izboljševanja stanja na področju e-dostopnosti in e-vključenosti v Evropi. Evropska komisija predlaga sočasno delovanje v treh smereh:
zahteve v zvezi z dostopnostjo v postopkih javnega naročanja, uvajanje certifikatov dostopnosti, boljša izraba obstoječe zakonodaje.
Iz tega sledijo naslednji izzivi:
sprejetje zakonskih določil, ki dopolnjujejo oziroma izboljšujejo obstoječe predpise, sodelovanje z industrijo IKT, učinkovito testiranje in ocenjevanje rešitev, uvajanje usklajenih standardov, ustvarjanje učnih in študijskih programov o načrtovanju za vse, spodbuda nadaljnjim raziskavam na dotičnem področju.
Obširnejšo razpravo o prednostih in izzivih s področja načrtovanje za vse v IKT najdete v dokumentih "EDeAN White Paper" (2005)EDeAN White Paper: promoting Design for All and e-Accessibility in Europe, pridobljeno dne 5.10.2009 in "Report on the impact of technological developments on eAccessibility"Report on the impact of technological developments on eAccessibility , pridobljeno dne 5.10.2009, ki je eden od rezultatov projekta DfA@eInclusion.
Zakonodajno ozadje
Trenutno politiko v zvezi z dostopnostjo v Evropi določa iniciativa i2010The i2010 initiative website, pridobljeno dne 5.10.2009. Iniciativo "i2010 - evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje" je sprožila Evropska komisija za učinkovitejše spoprijemanje s ključnimi izzivi in razvojem v informacijski družbi in medijih do leta 2010. Iniciativa promovira odprto in konkurenčno digitalno gospodarstvo in poudarja IKT kot motor vključenosti in kakovosti življenja. Iniciativa obsega razne politične vzvode EU za spodbujanje razvoja digitalnega gospodarstva, kot so regulacije, raziskave in partnerstva z deležniki.
Ključne komponente zakonodajnih določil naslavljajo naslednja področja:
enakopravnost in nediskriminacija, telekomunikacije in informacijska družba, javno naročanje, avtorske pravice, varovanje zasebnosti.
Smernice in standardi
V ZDA, Avstraliji, na Japonskem in v EU se uveljavljajo vedno nova zakonodajna določila, ki naslavljajo ustanove in podjetja tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Njihov namen je zagotoviti ustrezno stopnjo dostopnosti in uporabnosti proizvodov in storitev, ne le za "standardne" uporabnike, ampak tudi za druge, kot so starejši in invalidi. Tehnične zahteve za rešitve IKT so praviloma aktualne le določen čas, zato bi bilo njihovo neposredno povzemanje v zakonodaji nesmiselno. Zakonodajna besedila se zato običajno sklicujejo na (mednarodno) uveljavljene standarde.
Trenutno stanje
Akcijska načrta EU eEurope2002Council of The European Union Commission of the European Communities: E-Europe2002: An Information Society For All Action Plan prepared by the Council and the European Commission for the Feira European Council, pridobljeno dne 5.10.2009 in i2010Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Ekonomsko-Socialnemu Odboru in Odboru Regij - “i2010 – Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje“ {SEK(2005) 717}, pridobljeno dne 5.10.2009 eksplicitno omenjata standardizacijo na področju načrtovanja za vse. Posledično se je pojavilo več vzporednih dejavnosti, npr.:
vzpostavitev koordinacijskih delovnih skupin in organizacij, demokratizacija samih standardizacijskih procesov, naraščajoč vpliv neformalnih standardizacijskih teles, vzpostavitev forumov za diskusijo o standardizaciji in razširitev razprave zunaj kroga poklicnih sodelavcev.
Ključni standardi s področja načrtovanja za vse v IKT
ETSI EG 202 116 V1.2.2 (2009-03); ETSI Guide Human Factors (HF); Guidelines for ICT products and services; "Design for All"ETSI EG 202 116 V1.2.1 (2002-09): Human Factors (HF); Guidelines for ICT products and services; "Design for All" , pridobljeno dne 5.10.2009
Web Content Accessibility Guidelines (WCAG) 2.0
Smernice za dostopno načrtovanje spletnih vsebin (angl. Web Content Accessibility Guidelines (WCAG) 2.0Web Content Accessibility Guidelines (WCAG) 2.0, pridobljeno dne 24.7.2009) pokrivajo širok nabor priporočil za boljšo dostopnost spletnih vsebin. Upoštevanje teh smernic prinaša mnoge prednosti invalidom, med njimi slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim, osebam z učnimi težavami, kognitivnimi motnjami, gibalno oviranim, osebam z motnjami govora ter nasploh ljudem z raznimi kombinacijami naštetih invalidnosti. Poleg tega so vsebine, skladne z omenjenimi smernicami, tudi v splošnem bolj uporabniku prijazne.
Področja uporabe
Področja, kjer je zaželeno aplicirati načela načrtovanja za vse v IKT, vključujejo tako rekoč vse vidike, povezane z IKT.
Pomembnost posameznega področja uporabe je odvisna od njegove vloge pri vzpostavljanju skladne in socialno sprejemljive informacijske družbe, pa tudi od obsega človekovih aktivnosti, ki so z njim povezane. Ključna področja uporabe, povezana z načrtovanjem za vse, so med drugim naslednja:
vseživljenjsko učenje, javni informacijski sistemi, terminali in informacijske rešitve (npr. avtomati, sistemi pametnih domov), transakcijske storitve (npr. bančništvo), aplikacije in storitve za elektronsko poslovanje, javne storitve (npr. javna uprava, administracija, transport, zdravstvo, skrb za starejše), orodja za informacijske storitve z dodano vrednostjo (npr. kreiranje, shranjevanje, priklic in izmenjava uporabniških izkušenj, pogledov in mnenj) varnost.
Izobraževanje
Razvoj ustreznih izobraževalnih programov lahko pomembno pripomore k večji ozaveščenosti in upoštevanju načel načrtovanja za vse. Obstaja potreba po strokovnjakih, ki so pridobili ustrezna znanja na tem področju, prav tako pa je nujno, da zaposleni v industriji IKT pridobijo dodatna znanja in veščine, povezane z načrtovanjem za vse. Trenutno je moč najti le redke univerzitetne programe, ki se posvečajo načrtovanju za vse (ali univerzalnem načrtovanju) ali pa vsaj eksplicitno vsebujejo kak predmet oziroma učni modul, posvečen tej problematikiWhitney G, Keith S (2008) European Developments in the Design and Implementation of Training for eInclusion. Springer Lecture Notes in Computer Science: Computers Helping People with Special Needs (Book) Volume 5105/2008 pp156-161. Z reševanjem problema pomanjkanja izobraževalnih vsebin s tega področja se je ukvarjal projekt DfA@eInclusion, v okviru katerega sta nastali dve učni vsebiniKeith S., Whitney G. "The production of syllabi for a range of DfA courses in ICT", November 2008, pridobljeno dne 20.6.2009:
prvostopenjski predmet, ki študente seznani z etičnimi in družbenimi vidiki načrtovanja za vse ter njegovo vlogo pri izboljševanju dostopnosti in vključenosti v informacijski družbi;
drugostopenjski dveletni študijski program, ki študentom poda ustrezno znanje ter osebne in strokovne veščine in kompetence za načrtovanje, razvoj, implementacijo, evalvacijo in upravljanje s širokim naborom rešitev IKT, ki morajo biti skladne z načeli in praksami načrtovanja za vseKeith, S., G. Whitney, and J. Wilson, Design For All @ eInclusion: Best Practice in Education And Training, AAATE '09, Firence, 2009.
Z vpeljavo tovrstnih programov se že ukvarjajo v nekaterih izobraževalnih ustanovah, med njimi sta univerzi Middlesex MSc Digital Inclusion, Middlesex University , pridobljeno dne 6.10.2009, Velika Britanija in Univerza v Linzu Institut Integriert Studieren, Johannes Kepler Universität Linz , pridobljeno dne 6.10.2009, Avstrija. Ključne teme so razumevanje človekovih pravic, uvajanje standardov, uredb in zakonodaje, načrtovanje in razvoj podpornih tehnologij ter izboljševanje dostopnosti proizvodov in storitev široke potrošnje.
Dostopnost spleta je ključna pri dostopu do informacijske družbe. Pri tem so pomembne informacije in smernice Pobude za dostopnost spleta Konzorcija za dostopnost spleta (World Wide Web Consortium's Web Accessibility Initiative (WAI)W3C-WAI, pridobljeno dne 5.10.2009), kot tudi relevantni spletni viri oziroma tečaji (npr. Opera's Web Standards CurriculumOpera Web Standards Curriculum, pridobljeno dne 5.10.2009.).
Projekt DfA@eInclusion se je ukvarjal tudi s komplementarnimi izobraževalnimi vsebinami, namenjenimi strokovnjakom iz industrije IKTSchmidt-Belz, B. and Y. Mohamad, Exemplary Training Modules on eAccessibility for industry training, 2009, pridobljeno dne 20.6.2009. V okviru projekta je bil izdelan podroben učni načrt, ki je trenutno v postopku dodelave v CEN Workshop Agreement. Delavnica CEN "Curriculum for training professionals in Universal Design (UD-Prof)"CEN Workshop on 'Curriculum for training professionals in Universal Design' (WS/UD-PROF) , pridobljeno dne 9.6.2009 je bila vzpostavljena maja 2009. Skladno s pravili za delavnice CEN je pri tem vsem zaintersiranim strankam na voljo možnost razprave in izboljšav omenjenega predmetnika za strokovnjake IKT.
Primeri dobre prakse
Spletni brskalnik Opero so načrtovali tako, da je dostopna kar se da širokemu krogu uporabnikov, torej skladno z načeli načrtovanja za vse.
Zvočne knjige so dober primer načrtovanja za vse, ker omogočajo branje knjig s poslušanjem. Tako rekoč vsakdo, ki nima težav s sluhom, lahko uporablja zvočne knjige pri sprostitvi, učenju in iskanju informacij.
E-uprava uporablja IKT za ponujanje storitev javne uprave ter poslovanje s strankami in upravnimi telesi.