M113 je družina vojaških polnogoseničnih zračnotransportnih oklepnih transporterjev, ki so namenjene prevozu moštva, določenega tovora in ki imajo vlogo nosilca oborožitvenih sistemov. Prvotno je bil M113 razvit za potrebe padalskih in zračnotransportnih enot, ki so potrebovale oklepno vozilo, ki pa je moralo biti dovolj lahko za zračni transport. Danes so M113 in njene različice v uporabi v več kot 50 državah. Prvotna država uporabnica, ZDA, je M113 začela uporabljati že leta 1961 za potrebe Oboroženih sil ZDA (Kopenske vojske ZDA in Korpusa mornariške pehote ZDA) med vietnamsko vojno. Neuradno ameriško ime za osnovni model je M113 Gavin, po ameriškem generalu Jamesu M. Gavinu, veteranu druge svetovne vojne in poznejšemu vodji Army's Research and Development Corps, ki je razvila dotično vozilo.
Družina teh vozil je tako sposobna omejenega amfibijskega prečkanja jezer in potokov, zmožna vseterenske vožnje in hitre vožnje po utrjenih cestah. Med letoma 1960 in 1992 je bilo izdelanih več kot 80.000 vozil vseh različic, kar postavlja M113 v sam vrh oklepnih transporterjev po številu izdelanih vozil vseh časov. Poleg izvirne vloge oklepnega transporterja je pozneje postal še pehotno bojno vozilo in nosilec različnih oborožitvenih sistemov.
Zgodovina
thumb|right|300px|M113 AVAC divizije Americal z dodatno proti-RPG zaščito (Vietnam, marec 1968).
Potreba po novem oklepnem vozilu se je pokazala med korejsko vojno, ko je severnokorejska ljudska armada poslala na bojišče svoje tanke. ZDA so odgovorile s prihodom lastnih tankov, a kmalu se je pokazalo, da lahka vojaška vozila niso sposobna dohajati tankov v korejski pokrajini in so tudi neprimerna za bojevanje. Tako se je izrazila želja po lahkem, oklepljenem, goseničnem, zračnoprevoznem oklepnem trasporterju, ki bi bil zmožen prevoza vojakov in vojaške opreme, prečkanja lahkih vodnih ovir (jezer, potokov ...), vseterenske vožnje, hitre vožnje na cesti ter možnost nadgraditve za druge namene. Kopenska vojska ZDA je tako januarja 1956 objavila javni razpis, s katerim bi dobili nova vozila, s katerimi bi zamenjali zastarela M59 in M75Armyvehicles.dk.
Vozilo je zasnovalo podjetje Food Machinery Corporation leta 1955 na osnovi koncepta, ki ga je razvilo podjetje Detroit Arsenal. Proizvodnja prve serije 900 vozil se je začela junija 1960. Tako je M113 postalo prvo aluminijasto oklepno bojno vozilo, ki je vstopilo v množično proizvodnjo. Izdelana vozila so bila takoj poslana v Vietnam, kjer so jih množično uporabljali med vietnamsko vojno, ki je predstavljala tako prvo vojno tega vozila; to je bila tudi vojna, kjer so jih najbolj množično uporabljali. Leta 1962 so M113 dobavili tudi južnovietnamski Kopenski vojski Republike Vietnam. Tako so prvič dobavili 32 teh vozil, ki so bila prvotno namenjene za ameriške vojaške enote v Zahodni Nemčiji. Viet Kong, ki je M113 poimenovala zeleni zmaj, je bil sprva popolnoma nepripravljen na boj proti tem oklepnim vozilom, toda kmalu so začeli postavljati razne ovire in pasti ter uporabljati sovjetske netrzajne topove in ročni granatomet|RPG-je]]. Že leta 1965 je tako Viet Kong izdal tudi posebni trenažni priročnik z naslovom Napad na M113 APC.Globalsecurity.org Prvotna različica z enim 12,7 mm mitraljezom in brez oklepne zaščite za strelca se je pokazala za neučinkovito, saj je bil strelec izpostavljen sovražnikovemu ognju. Ta problem so provizorično reševali z ustvarjanjem zaslona z vrečami s peskom.
thumb|left|250px|M113 (Vietnam, Ofenziva Tet, 1968)
Ta neučinkovitost se je posebej pokazala januarja 1963, ko je med bitko za Ap Bac padlo 14 južnovietnamskih strelcev. Tako so razvili novo različico M113 AVAC (M113 Armored Cavalry Vehicle), ki je dobila izboljšan oklep, dodali so dva 7,62 mm mitraljeza in zaščitne zaslone za vse strelce. S tem so tudi spremenili namembnost vozila. Prvotno je bil M113 zasnovan kot oklepni transport, v tej različici pa je prevzel vlogo pehotnega bojnega vozila. Običajna posadka M113 AVAC je bila: voznik, poveljnik (strelec na mitraljezu M2HB 12,7 mm), dva strelca na 7,62 mm mitraljezih in dva nosilca streliva, ki pa sta bila oborožena s bombometom M79 40 mm. M113 AVAC je tako imel 3.500 nabojev 12,7 mm, 8.500 nabojev 7,62 mm, 5.000 nabojev 5,56 mm in 150 granat 40 mm. Sam naziv AVAC so skovali pripadniki 11. oklepnega konjeniškega polka, ki so bili prvi opremljeni s to novo različico.
Prva večja nadgradnja samega modela je bila izvedena leta 1964, ko je bilo razvito vozilo M113A1. V njem so zamenjali izvirni bencinski motor z dizelskim, ki je zmogel 212 konjskih moči. Tako so kmalu zatem nastale različice M577A1 in M106A1, kot drugi izpeljanke. Nekatere izpeljanke so temeljile na oklepljenih različicah (npr. M125A1 nosilec minometa in M741 Vulcan zračnoobrambno vozilo), medtem ko so druge temeljile na neoklepljenih vozilih (npr. M548 nosilec tovora, M667 Lance nosilec raket in M730 Chaparral nosilec raket). Februarja 1967 je Kraljeva tajska kopenska vojska poslala 16 svojih M113 (ki jih je predhodno dobila od ZDA v sklopu Military Assistance Program) v Vietnam.
thumb|left|250px|M113 (Vietnam, 1968)
Leta 1972 so Izraelske obrambne sile uvedle M113 v oborožitev pod imenom Bardehlas in takoj postale druga največja država uporabnica (leta 1970 so kupili že prva vozila za preizkušanje). Na višku so tako imeli okoli 6.000 vozil v več različicah in še danes je M113 standardno pehotno bojno vozilo Izraelskih obrambih sil .
Leta 1979 so uvedli nov modernizirani paket sprememb, ki je znan kot A2. Spremembe so temeljile na zamenjavi podvozja in hladilnega sistema. S temi spremembami je M113 postal še bolj priljubljen.
Leta 1981 je Kopenska vojska Združenih držav Amerike začela uporabljati Bradley Fighting Vehicle (različici M2 Bradley in M3 Bradley) in z njima začela zamenjevati M113, ki so bile uporabljene v neposrednih bojnih vlogah (npr. M113 AVAC, M113 APC,...), toda obdržale je tiste, ki izvajajo podporne naloge (nosilci oborožitvenih sistemov, medicinsko-sanitetna vozila, poveljniška vozila ...).
thumb|right|250px|M163 VADS (operacija Puščavski ščit; 1992)
Leta 1985 je zahodnonemški Bundeswehr naročil 4.000 teh vozil v različici M113A2. Z uvedbo drugih bojnih oklepnih vozil (Schützenpanzer Marder in Transportpanzer Fuchs) so osnovne različice postale nepotrebne in so jih spremenili v podporna vozila (nosilci oborožitvenih sistemov ...).
Novejši paket različic je poimenovan A3 RISE (; ), ki je bil uveden leta 1987. V paketu so izboljšali pogonski sistem (turbo motor in nov menjalnik), izboljšane voznikove kontrole (nove zavore in izboljšan krmilni sistem), zunanji rezervoar za gorivo in 200 amperov močni alternator s 4 baterijami, možnost namestitve dodatnega zunanjega oklepa,... Sam proces modernizacije M113 Oboroženih sil ZDA v različico M113A3 RISE je bil končan v letu 2006. Ta proces je bil narejen v sklopu odločitve, da bodo M113 ostali operativni do leta 2020.
thumb|right|250px|M113 1. oklepne divizije v Iraku (Bagdad, 2004)
Leta 1992 se je v ZDA končala serijska proizvodnja vseh modelov M113 za potrebe Oboroženih sil Združenih držav Amerike. Od takrat naprej izdelujejo le dodatno opremo in nadgrajujejo že izdelane. S tem počasi izločujejo ta zastarela vozila, ki pa so se izkazala bolje kot nova vozila v novejših oboroženih konfliktih.
Med letoma 1994 in 2005 je podjetje United Defense izvajalo prenovo vseh vozil M113 v sestavi Oboroženih sil ZDA in sicer je prenovilo 2.500 vozil s hitrostjo vozilo na dan.
Med letoma 1996 in 1999 je Bundeswehr uvedel prvo celovito nadgradnjo vseh vozil M113 Nutzungsdauerverlängerung 1 (kratica NDV 1), s katerim so izboljšali motor, menjalnik in gosenice. Vsa vozila so tako spremenili v različice: Feuerleitpanzer Artillerie(FltPzArt), Feuerleitpanzer Mörser (FltPzMrs), Krankenkraftwagen (KrKw), Schreib-Funk-Panzer HF (SchrFuPz), Minenwurf-Panzer (MiWuPz) und Fahrschulpanzer (Schulpz).
Leta 2000 je bil uveden že četrti izboljšani model, ki je poimenovan ADV Tech Light Armor (angleško Advance Technology Light Armor; slovensko Napredni tehnološki lahki oklep). Glavna izboljšava je oklep, kateri je lažji in bolj odporen proti nabojem večjega kalibra in izstrelkom protioklepnih raketnih orožij.
Leta 2001 je Bundeswehr uvedel drugo celovito nadgradnjo različic M113 (Nutzungsdauerverlängerung 2; NDV 2), ki so imela skupno težo nad 12,5 t (torej različice Panzermörser (PzMrs), Gefechts-Stand-Panzer (GefStdPz), Träger-Fahrzeug RATAC (TrgFz RATAC) in Träger-Fahrzeug-Rechner-Verbund-Artillerie (TrgFzRechnVbuArt)). Vgradili so novi dizelski motor MTU 6V 183TC22 (220 KW/300 PS) z vgrajenim hladilnim sistemom, nov menjalnik, pogonsko verigo, ...
Leta 2002 sta Ministrstvo za obrambo Avstralije in Tenix Defence podpisala pogodbo o nadgradnji 350 avstralskih M113, pri čemer naj bi dodali nov oklep, kupolo, podvozje, gosenice, poleg tega pa naj bil 271 vozil še podaljšali. Projekt LAND 106 se je tako zaključil leta 2006.Uradna spletna stran projekta LAND 106
Invazija na Irak leta 2003 in poznejša iraška vojna sta pomenila nov mejnik v zgodovini M113, saj so jih začeli ponovno uvajati, potem ko so se HMMWV in Strykerji izkazali za neučinkovito oklepljene proti RPGjem iraškega odporniškega gibanja. Ker je M113 bil tudi premalo oklepljen, so vojaki na bojišču sami razvili novo različico, ki je dobila ime M113A3+ oz. M113 Super Gavin. Od osnovne različice M113A3 se razlikuje po tem, da so na zunanje stranice namestili dodatne proti-RPG zaščitne plošče oz. kovinske mreže, ki povzročijo, da rakete protioklepnega raketnega orožja eksplodirajo predčasno in tako ne predrejo osnovnega oklepa ter uničijo vozila. Ta začasna rešitev, ko so vojaki varili na oklep razne ostanke gradbenega materiala, se je izkazala za uspešno metodo, tako da so kmalu začeli industrijsko proizvajali namensko razvite zaščitne mrežeNaming the M113 after General James M. Gavin to honor great human being who created it, M113 Gavin Airborne Armored Fighting Vehicle in Combat . Maja 2005 je Kopenska vojska ZDA objavila, da bo poslala v Irak dodatno opremljene in oklepljene M113, ki bodo nadomestili humveeje v bojnih nalogah, saj so se le-ti izkazali za neprimerno oklepljene in tako nevarne za vojakeArmy-Guide.com - U.S. to send reinforced APCs to replace vulnerable Humvees.
Marca 2006 sta TACOM in podjetje BAE Systems podpisala 32 milijonov dolarjev vredno pogodbo, po kateri bo BAE Systems opravilo namestitev paketa TAGS na vse M113 ameriške kopenske vojske.Army-Guide.com - BAE SYSTEMS Awarded $32 Million Contract For M113 Add-on-armor And Transparent Armored Gun Shields For U.S. Army
Proizvodnja Septembra 1956 je podjetje Food Machinery Corporation (FMC) iz San Joseja (Kalifornija) izdelalo prvih pet prototipov (poimenovani T117), ki so imeli aluminijast oklep in zračno hlajeni motor Continental. Hkrati pa so izdelali tudi pet prototipov (poimenovani T117), ki pa so imeli jekleni oklep in vodno hlajeni motor Packard. Naslednje leto je ATAC začel s preizkušanjem obeh različic. Packardov motor se je izkazal za neprimernega in so ga zamenjali s Ford 368UC, ki pa tudi ni bil ustrezen, saj se je pregreval in za vgradnjo motorja so morali povečati vozilo. Tako so sprejeli aluminijaste oklepe. Ker je bil aluminij lažji, niso potrebovali tako močnih motorjev kot za jeklenooklepna vozila, toda morali so uporabiti trikratno debelino jekla, saj aluminij pri isti debelini ni dosegel istih rezultatov kot jeklo. Tako so pozno v letu 1957 na osnovi rezultatov preizkusov izdelali dva nova prototipa (T113E1 in T113E2), ki sta bila predelana v smislu, da so inženirji spremenili načrte in dele, da so zmanjšali ceno izdelave (in s tem vozila) ter povečali življenjsko dobo. Tako so vgradili nov motor, bencinski Chrysler A710B, ki je postal standardni in menjalnik Allison TX-100. Hladno valjani oklep je bil iz zlitine aluminija, mangana in magnezija. T113E2 je tako postal osnovni model in nastal je M113M113 series of full-track armoured vehicles.