thumb|350px|right|Vstopni žarek se razcepi na dva dela: redni in izredni žarek, ki sta polarizirana (redni žarek parvokotno na os simetrije, izredni žarek pa vzporedno z osjo simetrije). Opomba:Smer optične osi se ne ujema z robovi prikazane kocke. thumb|right|350px|Dvolomnost na kalcitu. Dvolomnost ali dvojna refrakcija je pojav v katerem se pri prehodu skozi nekatere anizotropne snovi, žarek razdeli na dva žarka. Dvolomnost se pojavlja v vseh anizotropnih mineralih. Tipični anizotropni snovi sta kalcit in borov nitrid. Razklon žarkov je odvisen od polarizacije svetlobe. Kadar ima snov samo eno os anizotropije je dvojni lom posledica razlik v lomnih količnikih za različne polarizacije svetlobe.
Velikost dvolomnosti je določena z razliko
kjer je lomni količnik za žarek s polarizacijo pravokotno na os anizotropije (redni žarek) lomni količnik za žarek s polarizacijo vzporedno z osjo anizotropije (izredni žarek)
Pregled dvolomnosti nekaterih snovi Dvolomnost je lastnost snovi, ki imajo več kot eno os anizotropije. Anizotropne snovi imajo lomni količnik , ki je tenzor s tremi lastnimi vrednostmi (tenzor ranga 3).
.
Lahko ga opišemo z elipsoidom, ki ga imenujemo elipsoid lomnega količnika ali indikatrisa. Enačba, ki opisuje ta elipsoid je: .
Pri tem pa so , in dani s tenzorjem dielektričnosti, ki ima komponente , in ali
kjer je permeabilnost (snov ni v magnetnem polju)
V posebnem primeru dobimo tudi rotacijski elipsoid (nastane pri vrtenju elipse okoli manjše ali večje polosi, to je sploščeni elipsoid oziroma podolgovati elipsoid), ki ima dve enaki osi, tretja pa je različna. V tem primeru ima snov samo eno optično os (os rotacije), za snov pa pravimo, da je enoosna. Kadar so vse tri osi enake, je snov izotropna in indikatrisa ima obliko krogle. V vseh ostalih primerih (tri različne osi) pa pravimo, da je snov dvoosna.
Obstajajo pa tudi minerali, ki imajo več kot dve optični osi.
Enoosne snovi Enoosne snovi so anizotropni minerali, ki kristalizirajo v tetragonalnem ali heksagonalnem kristalnem sistemu. Imajo samo eno optično os. Lomni količnik zavzame vrednosti med dvema skrajnima vrednostima (označimo ju z in ). Kadar je , pravimo, da je mineral optično negativen ali enoosno negativen ( ). Kadar pa je , pravimo nasprotno, da je mineral optično pozitiven ali enoosno pozitiven (). Absolutna dvolomnost za enoosne minerale je določena kot (absolutna vrednost razlike lomnih količnikov).
V spodnjem pregledu je podan lomni količnik za redni in za izredni žarek ter njuna razlika za nekatere enoosne kristale za svetlobo pri 590 nm za nekatere minerale:
Snov no ne Δn beril Be3Al2(SiO3)61,602 1,557 -0,045 kalcit CaCO3 1,658 1,486 -0,172 živosrebrni klorid Hg2Cl2 1,973 2,656 +0,683 led H2O 1,309 1,313 +0,004 litijev niobat LiNbO3 2,272 2,187 -0,085 magnezijev fluorid MgF2 1,380 1,385 +0,006 kvarc SiO2 1,544 1,553 +0,009 rubin Al2O3 1,770 1,762 -0,008 rutil TiO2 2,616 2,903 +0,287 peridot (Mg, Fe)2SiO4 1,690 1,654 -0,036 safir Al2O3 1,768 1,760 -0,008 natrijev nitrat NaNO3 1,587 1,336 -0,251 turmalin (kompleksni silikat ) 1,669 1,638 -0,031 cirkon, višji ZrSiO4 1,960 2,015 +0,055 cirkon, nižji ZrSiO4 1,920 1,967 +0,047
Dvoosne snovi Dvoosne snovi so anizotropni minerali, ki kristalizirajo v triklinskem ali monoklinskem ali ortorombskem kristalnem sistemu.
V naslednjem pregledu je podan lomni količnik za redni in za izredni žarek ter njuna razlika za nekatere dvoosne kristale za svetlobo pri 590 nm za nekatere minerale:
Snov nα nβ nγ boraks 1,447 1,469 1,472 grenka sol MgSO4•7(H2O) 1,433 1,455 1,461 sljuda, biotit 1,595 1,640 1,640 sljuda, muskovit 1,563 1,596 1,601 olivin (Mg, Fe)2SiO4 1,640 1,660 1,680perovskit CaTiO3 2,300 2,340 2,380topaz 1,618 1,620 1,627 uleksit 1,490 1,510 1,520
Opombe in sklici
Zunanje povezave Polarizacija in dvolomnost Opis dvolomnosti Video o dvolomnosti Polarizacija svetlobe
Kategorija:Polarizacija Kategorija:Optična mineralogija Kategorija:Kristalografija Kategorija:Asimetrija