Borova skupina so kemijski elementi iz 13., po stari nonemklaturi IIIA, skupine periodnega sistema elementov. Mednje spadajo bor (B), aluminij (Al), galij (Ga), indij (In), talij (Tl) in ununtrij (Uut). Elemente včasih imenujejo tudi zemeljske kovine, kar pa ni povsem res, ker spada bor med polkovine.
Lastnosti Bor je polkovina, drugi elementi pa so kovine iz tako imenovanih "poprehodnih skupin" oziroma kovine iz bloka p. Bor je v naravi redek, verjetno zaradi cepljenja jedra, ki ga povzročijo subatomski delci iz naravne radioaktivnosti. Aluminij je tretji najbolj pogost element v zemeljski skorji (7,4%).
Fizikalne lastnosti Nekatere fizikalne lastnosti elementov borove skupine so zbrane v naslednji preglednici: Element Tališče[K] Vrelišče[K] Gostota[kg/m3] Trdota[Mohsova lestvica] Električna prevodnost[S/m]Bor 2349 4200 2460 9,3 1 · 10−4 Aluminij 933,47 2740 2700 2,75 37,7·106 Galij 302,91 2477 5904 1,5 6,76·106 Indij 429,75 2345 7310 1,2 11,6·106 Talij 577 1746 11850 1,2 6,17·106
Elektronska konfiguracija Splošna elektronska konfiguracija elementov borove skupine je [X]ys2yp1, pri čemer je [X] elektronska konfiguracija žlahtnega plina iz prejšnje periode. Elementi od galija dalje imajo tudi orbitalo (y-1)d10, talij pa ima tudi orbitalo (y-2)f14.
Posamezni elementi imajo naslednje elektronske konfiguracije: Z Element Elektronska konfiguracija 5 Bor [He] 2s22p1 13 Aluminij [Ne] 3s23p1 31 Galij [Ar] 3d104s24p1 49 Indij [Kr] 4d105s25p1 81 Talij [Xe] 4f145d106s26p1 81 Ununtrij [Rn] 5f146d107s27p1 (izračunana) Splošno oksidacijsko stanje elementov je 3+. Talij in indij imata tudi oksidacijski stanji 1+, ki je pri taliju celo bolj pogosto kot +3.
Kemijske reakcije Me v naslednjih kemijskih enačbah pomeni element iz borove skupine. Reakcija s kisikom:
Talij tvori tudi . Reakcija z vodikom (ni spontana): sličica|desno|Diboran; dva centralna vodikova atoma sta istočasno vezana na oba borova atoma z vezjo 3c-2e
Z vodikom reagirata samo bor in aluminij in tvorita kovalentna hidrida. Borov hidrid boran je hipotetična spojina, iz katere z vezjo s tremi centri in dvema elektronoma (3c-2e) nastane dimer diboran (). Molekule so povezane z vodikovimi vezmi. Reakcija z vodo:
Reakcija poteče samo z aluminijem in na površini kovine ustvari pasivni sloj. Reakcija s halogeni, na primer s klorom:
Talij tvori tudi TlCl.
Spojine sličica|Borova kislina Oksidi(III), hidroksidi in kisline: Borov trioksid () je kovalentna spojina. Spojina je higroskopna in z vodo tvori zelo šibko borovo kislino (). Aluminijev trioksid (, glinica) je tudi higroskopna spojina, topna v bazah in kislinah. Z vodo tvori aluminijev hidroksid (), ki je amfoteren. Galijev trioksid () z vodo tvori galijev hidroksid (). Indijev trioksid () z vodo tvori indijev hidroksid (), ki je bazičen. Talijev(III) oksid () z vodo tvori talijev(III) hidroksid (), ki je prav tako bazičen. Spojine z vodikom: Boran () je tekočina ali plin z neprijetnim vonjem. Je zelo reaktiven, strupen in eksploziven. V diboranu sta dva borova atoma in dva vodikova atoma povezana samo z dvema elektronoma, tako da ima spojina strukturo B-H-B. Aluminijev hidrid (, alan) je visokopolimeren prah, občutljiv na zrak in vodo, ki pri temperaturi preko 100 °C razpade. Molekule so med seboj povezane z vodikovimi vezmi. Druge spojine: Karboran je boran, ki vsebuje tudi ogljik, večinoma kot . Borov karbid () ima večjo trdoto kot diamant in se uporablja kot brusilno sredstvo ali za izdelavo predmetov, ki morajo biti odporni proti obrabi. sličica|Borov nitrid ima aromatsko zgradbo BN so borove spojina z dušikom v razmerju 1:1, ki imajo zgradbo podobno ogljikovodikom. Bor dobi manjkajoče elektronske pare od dušika. Borov nitrid ima podobno zgradbo kot grafit. Borazon (anorganski diamant) je zelo trda spojina s podobno kristalno strukturo kot diamant. Aluminijev klorid () je higroskopen in se na vlažnem zraku kadi. Dim je sestavljen iz klorovodikove kisline () in aluminijevega hidroksida (), ki nastaneta s hidrolizo klorida. Aluminijev sulfat () je brezbarvna kristalna snov. Brezvodna spojina je bel prah. Aluminijeve zlitine imajo boljše lastnosti kot sam aluminij. Najbolj znane zlitine so dural (4% Cu, 0,3% Mg, 1% Mn in 0,5% Si), magnalij (3–9% Mg) in silumin (do 14% Si). Galijev klorid () tvori brezbarvne kristale. Galijeve(III) spojine z elementi iz 15. skupine so polprevodniki: galijev nitrid (GaN) galijev fosfid (GaP) galijev arzenid (GaSa) galijev antimodid (GaSb) Nekatere galijeve spojine so superprevodniki: (kritična temperatura 16,8 K) (kritična temperatura 14 K) (kritična temperatura 10 K) Indijev(III) klorid () kristalizira v obliki loščic. Je higroskopen, v plinski fazi pa dimerizira, tako kot vsi indijevi halogenidi. Indijev klorid pogosto tvori dvojne soli s klorido-kompleksom . Zlitine z elementi iz 15. skupine služijo kot polprevodniki. V transformatorjih in tuljavah se uporabljajo kot feromagnetna jedra. Talijev(I) sulfat () tvori brezbarvne, želo strupene kristale. V natrijevem talidu () tvorijo ioni diamantno kristalno rešetko, v kateri vmesne prostore zapolnjujejo ioni. Talijev(I) alkoksid nastane v reakciji talija z alkoholi. Spojina je tetramer kockaste oblike. Talijev(I) oksid in talijev(I) hidroksid
Nahajališča Elementi borove skupine sestavljajo 7,3% zemeljske skorje, večinoma kot oksidi. V tej količini je 99,96% aluminija, ostalih 0,06% pa si delijo
51% bor, 46% galij, 3% indij in 0,2% talij.
Minerali, ki vsebujejo aluminij:
Vir Hans Breuer: dtv-Atlas Chemie (Band 1: Allgemeine und anorganische Chemie). S. 114-129 (2000), ISBN 3-423-03217-0
Kategorija:Skupine kemičnih elementov