Veronika Deseniška, grofica Celjska, hrvaška plemkinja, druga žena Friderika II. Celjskega, * med 1380 in 1400, † 17. oktober 1425 ali 17. oktober 1428, Grad Ojstrica.

Poroka je bila nezaželena, zaradi česar je bila proti Veroniki sprožena gonja. Prišlo je do prvega zabeleženega čarovniškega procesa na Slovenskem – edinega v srednjem veku. Čeprav je bila pred sodiščem oproščena, so jo umorili.

Življenje

O prvem delu njenega življenja nimamo podatkov. S Friderikom II. Celjskim se je Veronika poročila leta 1424 ali 1425, nekaj let zatem, ko je v sumljivih okoliščinah umrla njegova prva žena Elizabeta Frankopanska (obstaja sum, da jo je umoril prav Friderik II.), kar je že povzročilo ohladitev odnosov med Friderikom II. in njegovim očetom Hermanom II. Celjskim.Kovačič Mojca (2008). Veronika Deseniška – nesrečne ljubezni in prepovedane poroke v srednjem veku. Iz: Keber Katarina, Šter Katarina (2008). Historični seminar 6. Ljubljana, ZRC. Str. 24, 26. Veronika je bila plemkinja nižjega stanu, po rodu iz Dišnika,Strastna, tragična in skrivnostna zgodba: kje leži Veronika ...https://www.24ur.com › magazin › veronika-deseniska poroke med nižjim in višjim plemiškim stanom pa so bile med plemstvom neodobravane. Kovačič Mojca (2008). Veronika Deseniška – nesrečne ljubezni in prepovedane poroke v srednjem veku. Iz: Keber Katarina, Šter Katarina (2008). Historični seminar 6. Ljubljana, ZRC. Str. 30. Herman II. je bil zaradi vseh teh dogodkov jezen, ker je bila čast celjske dinastije s Friderikovimi dejanji omadeževana,Košir Matevž, Tratnik Volasko Marjeta (1995). Čarovnice: Predstave, procesi, pregoni v evropskih in slovenskih deželah. Ljubljana, Znanstveno in publicistično središče. Str. 190. in ker je imel s Friderikom druge načrte. Kovačič Mojca (2008). Veronika Deseniška – nesrečne ljubezni in prepovedane poroke v srednjem veku. Iz: Keber Katarina, Šter Katarina (2008). Historični seminar 6. Ljubljana, ZRC. Str. 32 Friderik se je pred očetom skrival, a ga je v past zvabil njegov svak, ogrski kralj Sigismund Luksemburški.

Med tem ko je bil Friderik II. v ujetništvu pri svojem očetu, so Hermanovi ljudje iskali Veroniko, ki se je nekaj časa v veliki stiski in bedi skrivala v divjini, nekaj časa pa preživela skrita na gradu Vurberk pri Frideriku IX. Ptujskem. Grafenauer Bogo: Veronika Deseniška. Slovenski biografski leksikon. Ko so jo ujeli in privedli v Celje, jo je Herman II. obtožil, da ga je hotela zastrupiti in da je s čarovništvom obnorela njegovega sina, da jo je poročil.Grafenauer Bogo: Veronika Deseniška. Slovenski biografski leksikon. Proces proti Veroniki Deseniški je prvi zabeležen čarovniški proces na Slovenskem. Veronika je imela dobrega zagovornika, zato jo je sodišče oprostilo krivde, kljub temu pa jo je dal Herman II. zapreti v grad Ojstrico, kjer so jo 17. oktobra 1425 (morda istega datuma leta 1427 ali 1428) umorili tako, da so jo utopili v kadi. Po ljudskem izročilu naj bi po naročilu Hermana II. to storil celjski vazal, vitez Jošt Soteški (nem. Jobst von Helfenberg), vendar mu usmrtitve na podlagi do sedaj znanih virov ni mogoče pripisati in glede na njegov kasnejši položaj na dvoru Friderika II. Celjskega (v zgodnjih 50. letih 15. stoletja je bil njegov dvorni mojster), je verjetno, da je tudi ni izvedel.

Pokopali so jo v Braslovčah, Friderik II. pa jo je kasneje dal prekopati v samostansko cerkev Kartuzijanskega samostana Jurklošter. Lik Veronike Deseniške je navdihnil več umetniških literarnih del med Slovenci, Hrvati, Nemci, Italijani in Čehi, pri Slovencih pa tudi eno opero ter slovensko pesem z naslovom "Veronika" s katero je Raiven Slovenijo zastopala na tekmovanju za pesem Evrovizije 2024 v švedskem mestu Malmö.

Veronika Deseniška v kulturi

Leposlovje

1817: Matija Schneider, drama Ulrich Graf Zellsky 1851: Josipina Urbančič - Turnograjska, povest Nedolžnost in sila 1863: Jožef Iskrač, epska pesem Veronika Deseniška 1867: Anton Turkuš, drama Veronika Deseniška 1880: Josip Jurčič, drama Veronika Deseniška 1909–1910: Marica Gregorič Stepančič, drama Veronika Deseniška 1922–1933: Dragan Šanda, drame Grofov Celjskih pentalogija 1924: Oton Župančič, drama Veronika Deseniška 1928: Anton Novačan, drama Herman Celjski I. okoli 1930: Rajko Vrečer, drama Ulrik grof celjski in Teharjani 1932: Bratko Kreft, drama Celjski grofje 1940: Ana Wambrechtsamer, roman Danes grofje celjski in nikdar več, prevod Niko Kuret 1943: Danilo Švara, opera Veronika Deseniška 1968: Franček Rudolf, drama Celjski grof na žrebcu 1974: Franček Rudolf, veseloigra Veronika 1974: Sandi Sitar, roman z Desenic Veronika z Desenic 1980: Matjaž Kmecl, drama Friderik in Veronika 2016: Ivan Sivec, roman Samotna divja roža

Tujejezična dela

Veroniko Deseniško je najti tudi v hrvaških, čeških, italijanskih in nemških literarnih delih:

1831: D. Rakovac 1851: D. Jarnević 1879: F. Žigrović-Pretočki 1899: H. Davidović 1904: J. E. Tomić 1791: J. Kalchberg 1817: J. Kalchberg 1837–1841: Rudolf Gustav Puff 1863: F. Krones (s psevdonimom Frank in Jean Litahovsky) 1867: L. Ortenberg 1867: Joh. Wolf-Leitenberg, 1933 1838: F. Kaňka 1941: B. Müller (češčina, s psevdonimom Jan Greža) 1905: G. Vassilich (italijanščina)

Glasba

1893: Viktor Parma, opera Urh, grof Celjski, besedilo Anton Funtek 1986: Taborgradski dečki, pesem Veronika Desinićka 2016: Leon Firšt, Janez Usenik, muzikal Veronika Deseniška 2024: Raiven, pesem Veronika (Pesem Evrovizije 2024)

Sklici

Viri

Košir Matevž, Tratnik Volasko Marjeta (1995). Čarovnice: Predstave, procesi, pregoni v evropskih in slovenskih deželah. Ljubljana, Znanstveno in publicistično središče. Kovačič Mojca (2008). Veronika Deseniška – nesrečne ljubezni in prepovedane poroke v srednjem veku. Iz: Keber Katarina, Šter Katarina (2008). Historični seminar 6. Ljubljana, ZRC. Banfi Jaka. Jošt Helfenberški (Soteški) (ok. 1388-1458): krvnik Veronike Deseniške? Zgodovinski časopis, 77, 2023, 1-2, str. 38-59. Oter Gorenčič Mija. The role of the Counts of Cilli in the architectural development of the Jurklošter Carthusian monastery's great cloister and the question of the location of Veronika of Desnice's grave. Studia Historica Slovenica, 20, 2020, 1, str. 67-118.

Zunanje povezave

Kategorija:Hrvaški plemiči Kategorija:Neznano leto rojstva Kategorija:Umrli leta 1425 Kategorija:Celjski grofje Kategorija:Umorjeni plemiči Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali nagrado