Boris Golec, slovenski zgodovinar, * 4. september 1967, Trbovlje.
Po končani celjski gimnaziji se je vpisal na študij zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po diplomi se je kot štipendist avstrijske vlade izpopolnjeval v Gradcu in bil kot mladi raziskovalec zaposlen na Oddelku za zgodovino Pedagoške fakultete v Mariboru. Leta 1997 magistriral in 2000 doktoriral na matičnem oddelku Filozofske fakultete v Ljubljani. Za doktorat je prejel Zlati znak ZRC SAZU. Leta 2001 se je zaposlil na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU, z nazivom višji znanstveni delavec. Leta 2001 je bil izvoljen v naziv docenta za slovensko zgodovino 16.–18. stoletja in arhivistiko. 2006 je docent za področje slovenska in obča zgodovina srednjega novega veka in za področje pomožne zgodovinske vede in arhivistike. Zdaj je znanstveni svetnik in redni profesor. V zadnjem času se posveča tudi biografijam znamenitih Slovencev.
Raziskuje zgodovino meščanskih naselbin ter socialno in kulturno zgodovino današnjega slovenskega prostora med 16. in 19. stoletjem. V letih 2007–12 je bil predsednik, nato pa podpredsednik Slovenskega društva za preučevanje 18. stoletja. Je soavtor pomembnega Slovenskega zgodovinskega atlasa (2011). Mdr. je urednik inštitutske zbirke Thesaurus Memoriae.
Izbrana bibliografija Zgodovina in razvoj PTT dejavnosti v Zasavju. Trbovlje, 1986 Rodbina Čop skozi stoletja: družbeni in gospodarski prerez z rodovnikom. Celje, 1986 Korenine in spomini rodbine Šušterič iz Žalca : rodovnik z družbenim in gospodarskim orisom iz srede 18. stoletja. Ljubljana, 1992. Etnično-jezikovna struktura slovenskih celinskih mest do prehoda v novi vek: poskus kvantitativnega ovrednotenja, 2005. Ljubljansko škofijsko gospostvo (Pfalz) - zakladnica slovenskih sodnih priseg (1752-1811), 2005.
Ljubljanski malefični red iz leta 1514 v sodni praksi, 2005. Etnično-jezikovna struktura slovenskih celinskih mest do prehoda v novi vek: poskus kvantitativnega ovrednotenja, 2005. Neznano in presenetljivo o življenju, družini, smrti, grobu in zapuščini Janeza Vajkarda Valvasorja, 2007. Mestna prisežna besedila v slovenskem jeziku do začetka 19. stoletja. Ljubljana, 2009. Kdo in od kod je bil pravzaprav Primož Trubar? : Trubarjev novi "rojstni list" in popravljena "osebna izkaznica", 2009. Trgi, ki jih ni bilo? Prezrta trška naselja Bele krajine in njen nikoli obstoječit trg, 2010
Elite v majhnih mestih - Višnja Gora "ab urbe condita" (1478) do terezijanskih reform sredi 18. stoletja, 2011. Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem: po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji, ZRC SAZU, 2012 Valvasorjeva hiša v Krškem - napačna in prava, 2013 Primož Trubar: prispevki k življenjepisu, ZRC SAZU, 2014 Nastanek in razvoj slovenskih pokrajinskih imen z ozirom na identitete prebivalcev, 2014 Valvasorji: med vzponom, Slavo in zatonom, 2015. Zemljiški gospod Janez Vajkard Valvasor in njegov urbar, 2015 Valvasor: njegove korenine in potomstvo do danes (ZRC SAZU, zbirka Thesaurus Memoriae), 2016 Vzpon in zaton Dienerspergov: štajersko potomstvo Janeza Vajkarda Valvasorja v luči svojih genealoško-biografskih in spominskih zapisov (1278-1908), 2017. Slovenske oporoke in prisežna besedila o oporokah (1671-1850), 2017 Zadnji Valvasorjevi potomci na Slovenskem: med domoznanstvom, nostalgijo, politiko, umetnostjo in evtanazijo, 2018 Integracija vzhodnih kristjanov in muslimanov v družbo na Slovenskem med 16. in 19. stoletjem, 2019 Novonastali zgodnjenovoveški trgi na Kranjskem in njihova identiteta, 2019 Uradovalna slovenika od začetkov do prelomne srede 19. stoletja, 2020 Slovenska posebnost - dvorec Podšentjur v Podkumu: od nenavadnega nastanka do desetih rodov rodbine Čop, 2020 Jurij Dalmatin (ok. 1547–1589) in njegovi: identiteta in družina avtorja prvega popolnega prevoda, 2022 Manj osvetljene plati življenja Adama Bohoriča (ok. 1524-1601/2) (Novi pogledi na Adama Bohoriča; uredil Marko Jesenšek, 2022) Najstarejša oklicna knjiga v slovenščini : knjiga ženitnih oklicev ljubljanske stolne župnije sv. Nikolaja iz let 1737–1759, 2022.
Adam Bohorič, Jurij Dalmatin in mesto Krško v 16. stoletju (ZRC SAZU, zbirka Thesaurus Memoriae), 2024 ur.
Glej tudi seznam slovenskih zgodovinarjev
Zunanje povezave Bibliografije
Kategorija:Živeči ljudje Kategorija:Slovenski zgodovinarji Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani