Pavel Zdovc je bil koroškoslovenski jezikoslovec in leksikograf na avstrijskem Koroškem, * 25. julij 1933, Rinkole pri Pliberku, † 3. junij 2026, Dunaj
Življenje in delo Rodil se je v kmečki družini na avstrijskem Koroškem. Po končani gimnaziji (1955) je v Innsbrucku študiral filozofijo in bogoslovje, nato na Dunaju latinščino in slavistiko; doktoriral je z dialektološko disertacijo Die Mundart des Südostlichen Jauntales in Karnten. Lautlehre und Akzent der Mundart der »Poljanci« (Dunaj, 1972). Strokovno se je izpopolnjeval na univerzi Lomonosov v Moskvi (1963/1964), ter med krajšimi bivanji na Hrvaškem. Leta 1967 je postal sodelavec Inštituta za slovansko filologijo dunajske univerze, od 1968/69 do 1998 pa je tam predaval slovenski jezik.
Zdovc je v slovenščini in nemščini objavil več jezikovnih razprav (o vlogi narečja pri pouku knjižnega jezika, o samoglasniški redukciji v podjunskih govorih) ter pisal o literarnih in kulturnih vprašanjih na avstrijskem Koroškem. Večino raziskovalnega dela je posvetil proučevanju in določitvi rabe koroških krajevnih imen in izdal priročnik Slovenska krajevna imena na avstrijskem KoroškemEnciklopedija Slovenije. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga. ; Dunaj 1993; ponatis Celovec 2008 ; razširjena izdaja : SAZU, Ljubljana, 2010.
Prejel je Trubarjevo priznanje NUK (2020).
Umrl je 3. junija 2026 na svojem domu na Dunaju.
Referenčno delo Pavel Zdovc je avtor epohalnega referenčnega dela: Pavel Zdovc: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem. Razširjena izdaja = Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Erweiterte Auflage. (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Razred za filološke in literarne vede, SAZU, 2010), 447 str., ISSN 0560-2920.
Recepcija in diskurz Zdovčevo delo o slovenskih krajevnih imenih na južnem Koroškem velja za standardno in referenčno delo tudi zato, ker njegova metodologija v celoti temelji na rezultatih terenskih raziskav. S tem je dragocen prispevek k sociolingvističnemu stanju za časa raziskovanj.
Zaradi uporabljene metode terenskih raziskav njegovo delo ne upošteva pravno-zgodovinske razsežnosti, ki je prisotna v uradnih krajevnih repertorijih in glasnikih iz let 1849/50, 1854, 1860 (le-at je v celoti dvojezičen za celotno Koroško. ), 1880, 1883 in 1918 v okviru Enciklopedije slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, ki je izšla leta 2016. Njihova posebna kulturnozgodovinska vrednost je v tem, da je bila celotna Koroška do leta 1860 dvojezično zapisana, nato pa se je le še razlikovala glede na vsako jezikovno situacijo Glej: Bojan-Ilija Schnabl: „Ortsrepertorium“. In: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, Bd. 2, S. 969-973, ISBN 9 783 20579673 2.
Nekatere dopolnitve Zdovčevega južnokoroškega korpusa so bile narejene v »Enciklopediji slovenske kulturne zgodovine na Koroškem« ter objavljene in dokumentirane v ustreznih lemah. Najizrazitejši dodatek je slovenska ustreznica območnega imena Klagenfurter Feld/Celovško polje, ki je bila s poglobljenimi terenskimi in virskimi raziskavami v domačem narečju in literaturi jasno dokazana in tako standardizirana v knjižnem jeziku. Zlasti tega slovenskega pojma za to osrednjo južnokoroško pokrajino ni mogoče najti v poglavju “Priloga I” v imeniku “Imena večjih južnokoroških pokrajin/Die wichtigeren Gegendnamen Südkärntens” stran 385 leta 2010 izdanega referenčnega dela. >
Druga južnokoroška krajevna imena in njim pripadajoče leme so: Drautschen/Dravče, Dürnfeld/Suho polje, Joschap (ali Joschapsiedlung)/Jožap (danes nemško St. Thomas Süd), Krähwald/Hrebelja (Hreblje), Roseneck /Rožnek in Witternitz/Veternica. Vse objavil Bojan-Ilija Schnabl po abecednem redu v: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (ur.): Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem/ Koroška, Od začetka do leta 1942. Dunaj, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, letnik 2, strani 969-973, ISBN 9 783 20579673 2 K temu je treba dodati še krajevni imeni Schöndorf/Lepa vas in Welzenegg/Belcenek, ki sta povsem v domači rabi in večkrat zapisani.Bojan-Ilija Schnabl: „Kranzmayer, Ortsnamen, alphabetisches Verzeichnis“. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, zv. 2, S. 700, ISBN 9 783 20579673 2Bojan-Ilija Schnabl: „Landeseinteilungs-Erlass (1), Kärntner, vom 23. Dezember 1849“. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, zv. 2, S. 757, ISBN 9 783 20579673 2
Glej tudi
seznam slovenskih jezikoslovcev seznam slovenskih jezikoslovcev Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev
Viri
Zunanje povezave
Kategorija:Slovenski jezikoslovci Kategorija:Koroški Slovenci