thumb|desno|200px|Lev pomori proroka, ki je opozarjal izraelskega kralja Jerobeáma zaradi njegovega poganstva; Elija ob potoku Kerítu (Prva knjiga kraljev). Dvakrat 52 Bibliszke Historie (Dvakrat dvainpetdeset biblijskih zgodb) je šolska veroučna knjiga, ter prevod Biblije v prekmurščini, ki jo je napisal Aleksander Terplan puconski evangeličanski dušni pastir, izdali so jo 1847 v Kisegu na Ogrskem.
Celotnega Svetega pisma nikoli niso prevedli v prekmurščino, čeprav je Štefan Küzmič, avtor Nouvega Zákona načrtoval pripraviti prevod Stare Zaveze tudi. Najprej je Mikloš Küzmič pripravljal skrajšni prevod iz Stare Zaveze 1796. 1840 pa je Janoš Kardoš napisal veroučno knjigo Mála historia bibliszka iz daljših izpisov. Aleksander Terplan in Janoš Kardoš sta bila zadnja prekmurska avtorja, ki sta se ukvarjala s prevajanjem Stare Zaveze.
Dvakrat 52 Bibliszke Historie ima največ biblijskih historij, skupno stoštirih. Terplan z novimi elementi obnovi prekmurski knjižni jezik, katere je delno iz štajerskoslovenskega knjižnega jezika izposodil: jas (nam. jes, ges, dja, itn.), szem (nam. szan), práh (nam. práj), popolna (nam. popuna,) toda ohranil je staro opuščanje končnega -h (vsê, neverni, njegovi), opuščal končni -j (zakâ, zdâ), iz etimoloških prizadevanj pisal: szkrivomá, zdühávanye, prêdti, szprhnenya, miloscsa, nazveszcseno, itn. napačno pisal h v primerih: sühne, tühim, itn.
Najmočneje se je uveljavila Terplanova jezikovna ustvarjalnost v besednem zakladu, kot pri knjigi Knige 'zoltárszke se ni naslanjal na dotedanje slovenske prevode, kakor prevodi Mikloša Küzmiča in Kardoša, ohranil je iz živega govora dokaj madžarskih in nemških izraízov ter zgledov v skladnji (napr.: fali, gráta, serege, örecsino, vöszpelao), tvoril na podlagi domačih besed oblike za pojmovne in druge njegovemu govoru neznane izraze (napr. vno'zinoszt, zlocsasztnoszt).
Knjigo je v Kisegu izdal tiskar Károly Reichard. 1878 se je pripravila druga izdaja v Budimpešti Dvakrat pedeszet i dve Bibliszke Historie, ki jo je izdal Kornel Terplan, monoštrski notar, sin Aleksandra Terplana. Delno je po Terplanu napisal Štefan Selmar svojo veroučno knjigo: Zgodbe Sztároga i Nóvoga Zákona (1873).
Viri
Aleksander Terplan (Slovenski biografski leksikon)
Glej tudi
Seznam prekmurskih evangeličanskih tiskanih knjig (1715–1944) Knige 'zoltárszke Mála historia bibliszka Moses i Josua
Kategorija:Prekmurske evangeličanske knjige Kategorija:Prevodi Svetega pisma Kategorija:Knjige leta 1847