Dolina kraljev (, koptsko ϫ ⲏⲙⲉ, translit džēme), znana tudi kot Dolina vrat kraljev ()Reeves and Wilkinson (1996), p.6 je dolina v Egiptu, kjer so v obdobju skoraj 500 let od 16. do 11. stoletja pr. n. št. kopali grobnice za faraone in pomembne plemiče iz novega kraljestva (18. do 20. dinastije).Maspero (1913), p.182
Dolina leži na zahodnem bregu Nila, nasproti Teb (sodobni Luksor), v osrčju Tebanske nekropole. Vadi je sestavljen iz dveh dolin, vzhodne (kjer je večina kraljevih grobnic) in zahodne doline.
Z odkritjem nove komore leta 2005 in odkrivanjem dveh nadaljnjih vhodov v grobnice leta 2008 je znano, da je v dolini 63 grobnic in komor (po velikosti od KV54 – preprosta jama do KV5 – kompleksna grobnica z več kot 120 prostori). To je bilo glavno pokopališče glavnih kraljevskih osebnosti egiptovskega novega kraljestva, pa tudi številnih privilegiranih plemičev. Kraljeve grobnice so okrašene s prizori iz egiptovske mitologije in dajejo namig v zvezi s prepričanji in pogrebnimi rituali obdobja. Zdi se, da so bile skoraj vse grobnice odprte in oropane v antiki, vendar še vedno nudijo vpogled v bogastvo in moč faraonov.
To območje je bilo v središču arheološkega in egiptološkega raziskovanja od konca 18. stoletja, grobnice in pokopi pa še naprej spodbujajo raziskave in zanimanje. V sodobnosti je dolina postala znana po odkritju Tutankamonove grobnice (z govoricami o prekletstvu) in je med najbolj znanimi arheološkimi najdišči na svetu. Leta 1979 je bila dolina vpisana na seznam Unescove svetovne dediščine skupaj z ostalo Tebansko nekropolo. Raziskovanje, izkopavanje in ohranjanje se nadaljuje, nedavno je bil odprt tudi nov turistični center.
Geologija
Vrste tal, na katerih je Dolina kraljev, so izmenične plasti gostega apnenca in drugih sedimentnih kamnin (ki tvorijo pečine nad dolino in bližnjim Deir el-Bahariju) in mehke plasti laporja. Sedimentna skala je bila prvotno deponirana med 35–56 milijoni let, ko je predhodnik Sredozemskega morja pokrival območje, ki se je širil še precej bolj na celino kot danes. V pleistocenu so dolino izklesale v plato močne padavine. V tem delu Egipta je trenutno malo dežja na leto, vendar so bile občasne poplave, ki so prizadele dolino in odlagale tone drobirja v odprte grobnice.Sampsell (2003), p.78
Kakovost skale v dolini je različna, od fino zrnatega do grobega kamna, ki je podvržen eroziji. Občasni sloj skrilavca je povzročal tudi težave pri gradnji in obnovi, saj se ta kamnina širi v prisotnosti vode in obremenjuje okoliške kamnine. Menijo, da so bile nekatere grobnice spremenjene v obliki in velikosti, odvisno od vrste kamnin, v katerih so bile izkopane. Graditelji so izkoristili razpoložljive geološke značilnosti pri gradnji grobnic. Nekatere so bile izkopane v obstoječ apnenec, druge so bile v pobočjih melišč ali pa so bile na robu kamnitih ostrog, ki so jih ustvarili stari poplavni kanali.
Težave z gradnjo grobnic lahko vidimo v grobnicah Ramzesa III. in njegovega očeta Setnahta. Setnakt je začel izkopavati KV11, a se je prebil v Amenmesovo grobnico, zato je bila gradnja opuščena in je namesto tega vzel grobnico Twosreta, KV14. Pri iskanju lokacije za grobnico je Ramzes III. razširil delno izkopan grob, ki ga je začel njegov oče.Weigall (1910), p.194 Grobnica Ramzesa II. se je vrnila v zgodnejši slog, z upognjeno osjo, verjetno zaradi kakovosti kamnine (sledeč Esna skrilavcu).
Med letoma 1998 in 2002 je projekt Amarna Royal Tombs raziskal dno doline z georadarjem, ki prodre pod zemeljsko površje in ugotovil, da se pod današnjo površino doline pečine spustijo pod melišče v vrsti nenadnih naravnih "polic", ki so razporejene ena pod drugo in se spuščajo nekaj metrov navzdol do korita v tleh doline.
Hidrologija Območje Tebanskega hribovja je izpostavljeno redkim nasilnim nevihtam, zaradi česar se v dolini pojavljajo poplave. Nedavne študije so pokazale, da je v osrednjem delu doline vsaj sedem aktivnih poplavnih slojev. Zdi se, da je bilo to osrednje območje poplavljeno ob koncu osemnajste dinastije, pri čemer je bilo nekaj grobnic pokopanih pod metrom drobirja. Grobnice KV63, KV62 in KV55 so izkopane v dejansko podlago vadija, ne pa v ostanke, kar kaže na to, da je nivo doline pet metrov pod sedanjim nivojem. Po tem dogodku so kasnejše dinastije izravnavale dno doline, zaradi česar so poplave odlagale svoje breme po dolini, zakopane grobnice pa so bile pozabljene in odkrite šele v začetku 20. stoletja.Cross (2008) p.303-310 To je bilo območje, ki je bilo predmet preiskovanja z georadarjem Amarna Royal Tombs projekta, ki je pokazalo več anomalij, od katerih je eden dokazal obstoj KV63.
Zgodovina
V Tebanskih hribih je najvišji vrh al-Qurna, znan Starim Egipčanom kot ta dehent. Ima obliko piramide in morda vzor za piramide starega kraljestva, več kot tisoč let pred prvim kraljevim pokopom tukaj. Zaradi izoliranega položaja je bila težje dostopna, posebna policijska enota (Medjay) pa je lahko varovala nekropolo.Bierbrier (1993) p.39
Medtem ko ikonični piramidni kompleks planote v Gizi simbolizira Stari Egipt, je bila večina grobnic vklesana v skalo. Večina piramid in mastab vsebuje odseke, ki so vrezani na tla, Egipt pa je poln tudi v kamen vklesanih grobnic, ki segajo v staro kraljestvo .
Po porazu Hiksov in združitvi Egipta pod Ahmozom I. so tebanski vladarji začeli graditi obsežne grobnice, ki so odražale njihovo novo pridobljeno moč. Grobnice Ahmoza in njegovega sina Amenhotepa I. (njuna natančna lokacija še vedno ni znana) so verjetno v nekropoli sedemnajste dinastije Dra' Abu el-Naga'. Prve kraljeve grobnice v dolini so bile Amenhotepa I. (čeprav je ta identifikacija sporna), Tutmoza I., čigar svetovalec Ineni v svoji grobnici opozarja, da je kralju svetoval, naj naredi grobnico v puščavski dolini (identiteta te grobnice ni jasna, vendar je KV20 ali KV38). Dolina je bila uporabljena za primarne pokope od približno 1539 pr. n. št. do 1075 pr. n. št. Vsebuje vsaj 63 grobnic, začenši s Tutmozom I. (ali morda prej, med vladavino Amenhotepa I.) in konča z Ramzesom X. ali XI., čeprav so se nekraljevi pokopi nadaljevali v prilaščenih grobnicah.
Kljub imenu Dolina kraljev vsebuje tudi grobove najljubših plemičev, pa tudi njihovih žena in otrok. Zato le približno 20 grobnic dejansko vsebuje ostanke kraljev. Ostanki plemičev in kraljevskih družin, skupaj z neoznačenimi jamami in zabojniki za balzamiranje, sestavljajo ostalo. Okoli časa Ramzesa I. (približno 1301 pr. n. št.) se je začela gradnja v ločeni Dolini kraljic.
Kraljevska nekropola Uradno ime mesta v starodavnih časih je bila Velika in kraljevska nekropola milijonov let faraona, življenja, moči, zdravja na zahodu od Teb (glej hieroglifsko črkovanje) ali Ta-sekhet-ma'at (Veliko polje). G41-G1-Aa1:D21-O1-O29:Y1-A50-s-Z4:Y1-G7-N35-C11-Z2:N35-M4-M4-M4-t:Z2:N35-O29:O1*O1-G7-S34-U28-s-D2:Z1-R14-t:t-N23*Z1:N35-R19-t:O49-G7
Na začetku osemnajste dinastije so v velikih grobnicah v dolini pokopali samo kralje. Ko je bila pokopana ne-kraljevska oseba, je bila v majhni skalni sobi, blizu groba gospodarja. Grobnica Amenhotepa III. je bila zgrajena v zahodni dolini, medtem ko je njegov sin Akhenaten premaknil gradnjo grobnice v Amarno, zato se domneva, da je bila nedokončana WV25 prvotno namenjen njemu. S povratkom v versko ortodoksijo ob koncu osemnajste dinastije so se Tutankamon, Ay in Horemheb vrnili v kraljevsko nekropolo.
Devetnajsta in dvajseta dinastija sta povečali število pokopov, Ramzes II. in kasneje Ramzes III., ki sta zgradili ogromni grobnici, ki sta bili uporabljeni tudi za pokop njunih sinov (KV5 in KV3). Obstajajo nekateri kralji, ki niso pokopani v dolini ali katerih grob ni bil najden: Tutmoz II. je bil morda pokopan v Dra' Abu el-Nagu (čeprav je bila njegova mumija v Deir el-Bahariju), Smenhkarejev grob nikoli ni bil najden in Ramzes VIII. se zdi, da je bil pokopan drugje.
V piramidni dobi je bil grob kralja povezan s templjem, ki je bil v bližini piramide. Ker je bila grobnica kralja skrita, je bil pogrebni tempelj oddaljen od grobnice, bližje kultu, ki je obrnjen proti Tebam. Ti templji so postali kraji, ki so jih obiskovali med različnimi festivali, ki so potekali v nekropoli v Tebah. Najpomembnejši je bil festival Opet ('Lepi festival doline'), kjer so sveto barko Amon-Raja, njegove žene Mut in sina Khonsa odnesli iz templja v Karnaku, da bi obiskali pogrebne templje umrlih kraljev na Zahodnem bregu in njihova svetišča v Tebanski nekropoli.
Grobnice so zgradili in okrasili delavci vasi Deir el-Medina, majhni vasi v dolini v bližini Doline kraljev, nasproti Tebam. Delavci so prihajali do grobov po različnih poteh čez Tebansko hribovje. Vsakodnevno življenje teh delavcev je dobro znano in zapisano v njihovih grobnicah in uradnih dokumentih, ki so jih našli. Med dokumentiranimi dogodki je morda prva zabeležena delavska stavka, ki je podrobno opisana v Torinskem papirusu.
Raziskovanje doline
Dolina je bila v zadnjih dveh stoletjih glavno središče sodobnega egiptološkega raziskovanja. Že pred tem so ga obiskovali turisti (zlasti v rimskih časih). Območje ilustrira spremembe v študiji starodavnega Egipta, ki se začne kot lov na starine in konča kot znanstveno izkopavanje celotne Tebanske nekropole. Kljub raziskovanju in preiskavam, navedenih v nadaljevanju, je bilo samo enajst grobnic dejansko popolnoma dokumentirano.
Veliko grobnic ima grafite, ki so jih napisali ti stari turisti. Jules Baillet razpolaga z več kot 2100 grškimi in latinskimi primeri grafitov, skupaj z manjšim številom feničanskih, ciprskih, likijskih, koptskih in v drugih jezikih. Večino starodavnih grafitov najdemo v KV9, ki jih vsebuje nekaj tisoč. Najzgodnejši grafiti s potrjeno datacijo izvirajo iz leta 278 pr. n. št.Reeves and Wilkinson (1996), p.51
Leta 1799 so člani Napoleonove ekspedicije v Egipt (zlasti Dominique Vivant) narisali zemljevide in načrte znanih grobnic in prvič opazili Zahodno dolino (kjer sta Prosper Jollois in Édouard de Villiers du Terrage našla grob Amenhotepa III., WV22 ). Description de l'Égypte vsebuje dve knjigi (od skupaj 24) na območju okoli Tebe.
Raziskovanje Evropejcev se je nadaljevalo v okolici Teb v 19. stoletju, kar je spodbudilo Champollionovo prevajanje hieroglifov. V začetku stoletja je območje obiskal Belzoni, kjer je delal Henryja Salta, ki je odkril več grobnic, med njimi tudi Ayevo v zahodni dolini (WV23) leta 1816 in Setija I. (KV17) naslednje leto. Ob koncu obiska je Belzoni izjavil, da so bile vse najdene grobnice prazne. Hkrati je delal Bernardino Drovetti, francoski generalni konzul in veliki tekmec Belzonija in Salta .
Ko je bil Gaston Maspero ponovno imenovan za vodjo Egipčanske službe za starine, se je narava raziskovanja doline spet spremenila. Maspero je imenoval angleškega arheologa Howarda Carterja za glavnega inšpektorja zgornjega Egipta, mladenič pa je odkril več novih grobnic in preučil še druge, s čiščenjem KV42 in KV20.
Okoli začetka 20. stoletja je imel dovoljenje za izkopavanja v dolini ameriški raziskovalec Theodore M. Davis. Njegova ekipa (ki jo je večinoma vodil Edward R. Ayrton) je odkrila več kraljevih in ne-kraljevih grobnic (vključno s KV43, KV46 in KV57). Leta 1907 so morda odkrili skrivališče iz obdobja Amarna v KV55. Po najdbi, ko so mislili, da je vse ostalo od pokopa Tutankamona (predmeti, pridobljeni iz KV54 in KV58), je bilo rečeno, da je bila dolina popolnoma raziskana in da ni bilo mogoče najti nadaljnjih pokopov. Davisova publikacija iz leta 1912, The Tombs of Harmhabi and Touatânkhamanou, se zaključi s komentarjem: »Bojim se, da je bila Dolina kraljev izčrpana«.
Po Davisovi smrti v začetku leta 1915 je lord Carnarvon pridobil koncesijo za izkopavanje doline in zaposlil Howarda Carterja, da bi jo raziskal. Po sistematičnem iskanju so novembra 1922 odkrili dejansko grobnico Tutankamona (KV62).Reeves and Wilkinson (1996) p.81