Kvázidélec je v fiziki pojem, s katerim opisujemo obnašanje sistema s pomočjo izmišljenega delca, ki je bolj ali manj prost, in se obnaša kot samostojni delec. Kvazidelcem lahko pripišemo tudi nekatere fizikalne značilnosti. Ti namišljeni delci delujejo kot kombinacija delca in vpliva na okolico. Pomembni so v fiziki kondenzirane snovi. Delce, ki so realni, pa imenujemo običajni delci.
Med najbolj znanimi kvazidelci je elektronska luknja ali vrzel, ki nastane tam, kjer ni elektrona (v valenčnem pasu polprevodnika). Precej znan je tudi kvazidelec fonon, ki predstavlja paket nihanj.
Zamisel za uvedbo kvazidelcev je dal ruski fizik Lev Davidovič Landau (1908 – 1968) v svoji teoriji o Fermijevih tekočinah za kapljevinski He-3.
Seznam kvazidelcev V naslednji preglednici je podanih nekaj kvazidelcev.
kvazidelec pomen bipolaron vezan par dveh polaronov elektronski kvazidelec elektron, na katerega vplivajo razne sile v trdni snovi elektronska vrzel manjkajoči elektron v valenčnem pasu eksciton vezano stanje elektrona in vrzelifrakton skupinska kvantizacija nihanja na substratu s fraktalno strukturo holon kvazidelec, ki nastane kot rezultat ločitve spina in naboja libron kvazidelec, povezan z nihajnim gibanjem molekul v molekularnem kristalu magnon koherentno vzbujanje spina elektrona v snovi majoranov fermion kvazidelec, ki je enak svojemu antidelcu, izhaja iz stanja v srednji reži v nekaterih polprevodnikih fazon način nihanja v kvazikristalu povezan s preureditvijo atomov fonon način nihanja v kristalni mreži povezan s premiki atomov plazmon koherentno vzbujanje plazme polaron gibajoč se kvazidelec, ki ga obdajajo ioni polariton mešanica fotona in drugega kvazidelca roton osnovno vzbujeno stanje v supertekočem He-4 soliton samovzdrževani vzbujevalni val spinon kvazidelec, ki je rezultat ločitve spina in naboja pri elektronu
Značilnosti kvazidelcev
Podobnosti z običajnimi delci: samo nekateri kvazidelci so lahko lokalizirani (znana je lega, kjer se nahajajo), za druge pa ne moremo reči, kje se dejansko nahajajo kvazidelci lahko tudi doživijo trk (podobno kot običajni delci) ali pa kažejo medsebojni vpliv, pri trkih se ohranjata kvaziimpuls in energija za kvazidelce, ki imajo kvadratni zakon disperzije (energija je proporcionalna kvadratu impulza), lahko uvedemo pojem efektivne mase, obnašanje takih kvazidelcev je zelo podobno navadnim delcem. Razlike: Običajni delci lahko obstajajo sami po sebi, tudi v praznem prostoru jih najdemo, kvazidelci pa obstajajo samo v snovi zakon disperzije vedno velja za običajne delce, pri kvazidelcih se kreira dinamično kvazidelec ima lahko tudi neceli osnovni naboj, običajni delci pa samo celi mnogokratnik osnovnega naboja.
* Kategorija:Fizikalni koncepti Kategorija:Fizika kondenzirane snovi