Drávska banovína je bila od leta 1929 do 1941 upravna enota na delu ozemlja današnje Slovenije. Kot ena izmed devetih banovin, upravnih enot Kraljevine Jugoslavije, je bila ustanovljena 3. oktobra 1929 po uvedbi šestojanuarske diktature jugoslovanskega kralja Aleksandra. Pri tem niso povsod upoštevali narodnostnih in zgodovinskih meja (Dravska banovina nekaj časa denimo ni vključevala Bele krajine). Imela je sedež v Ljubljani in bila nadalje razdeljena na ljubljansko in mariborsko oblast. Vodil jo je ban, ki ga je imenoval kralj s pomočjo banskega sveta. Ko so leta 1939 ustanovili avtonomno banovino Hrvaško, so se začele pojavljati podobne zahteve po banovini Sloveniji.
Z nemško, italijansko, madžarsko in hrvaško okupacijo je bila Dravska banovina leta 1941 razpuščena v času bana Marka Natlačena.
Meje V skladu z ustavo Kraljevine Jugoslavije iz leta 1931 je Dravska Banovina omejena s črto, ki poteka od točke, kjer severna meja okrožja Čabar seka državno mejo, nato sledi državni meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko do točke, kjer državna meja z Madžarsko doseže reko Muro (severovzhodno od Čakovca). Od reke Mure meja banovine sledi vzhodni in nato južni meji okrožij Lendava, Ljutomer, Ptuj, Šmarje, Brežice, Krško, Novo Mesto, Metlika, Črnomelj, Kočevje in Logatec, vključno z vsemi omenjenimi okrožji.
Tudi leta 1931 je bila občina Štrigova (danes na Hrvaškem) ločena od okrožja Čakovec in preostalega Medmurja ter vključena v okrožje Ljutomer v Dravski banovini.
Administracija Dravska banovina je bila upravno razdeljena na 29 srezov:
Brežice Celje Celje (mesto) Črnomelj Dolnja Lendava Dravograd Gornji Grad Kamnik Kočevje Konjice Kranj Krško Laško Litija Logatec Ljubljana Ljubljana (mesto) Ljutomer Maribor, desni breg Maribor, levi breg Maribor (mesto) Metlika Murska Sobota Novo Mesto Ptuj Ptuj (mesto) Radovljica Slovenj Gradec Šmarje
Konec Leta 1941 so sile osi med drugo svetovno vojno zasedle Dravsko Banovino, ki je bila v veliki meri razdeljena med nacistično Nemčijo in fašistično Italijo, medtem ko je Madžarska priključila Prekmurje, Neodvisna država Hrvaška pa je priključila nekaj manjših obmejnih območij.
Po drugi svetovni vojni je bila regija z delom Julijske krajine ponovno ustanovljena kot federativna država Slovenija znotraj federacije druge Jugoslavije.
Bani Dravske banovine
Dušan Sernec – 9. oktobra 1929, pomočnik Otmar Pirkmajer Ravnihar, Vladimir. Mojega življenja pot, Ljubljana, 1997, str. 194. Drago Marušič – 4. decembra 1930 Dinko Puc – 9. februarja 1935 Ravnihar, Vladimir. Mojega življenja pot, Ljubljana, 1997, str. 233. Marko Natlačen – 10. septembra 1935 Ravnihar, Vladimir. Mojega življenja pot, Ljubljana, 1997, str. 239.
Sklici
Zunanje povezave Jože Žontar: Splošna okrajna uprava v Sloveniji v letih 1918 do 1941 (PDF), Arhivi 26 (2003) št. 1, str. 133-138.
Kategorija:Zgodovina Slovenije Kategorija:Banovine Kraljevine Jugoslavije