Dunaj (; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija. Dunaj ima približno 2 milijona prebivalcev (več kot 3 M. v velemestnem območju) in je kulturno, gospodarsko in politično središče Avstrije. Po številu prebivalcev znotraj ožjih mestnih meja je na desetem mestu v Evropski uniji. Do začetka 20. stoletja je bil največje nemško govoreče mesto in je do razpada Avstro-Ogrske po koncu prve svetovne vojne imel več kot 2 milijona prebivalcev."Vienna after the war", The New York Times, 29.12.1918 (PDF) Danes za Berlinom zaseda drugo mesto med nemško govorečimi mesti.Wien nun zweitgrößte deutschsprachige Stadt | touch.ots.at Dunaj gosti številne mednarodne organizacije, med drugimi Organizacijo Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO), Organizacijo držav izvoznic nafte (OPEC), Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA) in druge. Mesto leži v severovzhodnem delu Avstrije, v bližini meja s Češko, Slovaško in Madžarsko. Te regije skupaj tvorijo t. i. evropsko centropa obmejno regijo. Skupaj z bližnjo Bratislavo Dunaj oblikuje metropolitansko območje z več kot tremi milijoni ljudi. Leta 2001 je bilo mestno jedro Dunaja uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine. Že prej je bila tam cesarska palača Schoenbrunn, ki stoji v parku na robu mesta.
Dunaj je sedež več pomembnih znanstvenih in izobraževalnih ustanov, predvsem dunajske Univerze, ki je ena izmed dveh najstarejših univerz severno od Alp, Konservatorija, Tehniške univerze ter več drugih javnih in zasebnih visokih šol in univerz, Avstrijske akademije znanosti, kakor tudi rimskokatoliške nadškofije in metropolije (ene izmed dveh v Avstriji) pod vodstvom kardinala. 100 let je bil tudi sedež Avguštineja, cesarske vojaške akademije itd.
Poleg tega, da ga zaradi glasbene dediščini imenujejo mesto glasbe, imenujejo Dunaj tudi mesto sanj, saj je bil dom prvemu psihoanalitiku, Sigmundu Freudu.BBC Documentary – Vienna – The City of Dreams Začetki mesta segajo v čas zgodnjih keltskih in rimskih naselbin (gl. Vindobona), ki so se skozi čas preobrazile v srednjeveško in baročno mesto, prestolnico avstro-ogrskega cesarstva. Znan je po svoji ključni vlogi kot evropsko glasbeno središče, in to od časov dunajske klasike do zgodnjega 20. stoletja. Zgodovinsko jedro mesta je bogato z arhitekturnimi pomniki, vključujoč baročne gradove in vrtove. Ponaša se z znamenito Ringstrasse iz poznega 19. stoletja, ob kateri stojijo velika, večinoma javna poslopja (muzeji, parlament, Dvorna poslopja, ministrstva), spomeniki in parki.
V študiji iz leta 2005, kjer so primerjali 127 svetovnim mest, je časnik Economist Dunaj skupaj s kanadskim Vancouvrom postavil na prvo mesto po kvaliteti življenja. Leta 2012 je med 140 mesti zasedel drugo mesto, za avstralskim Melbournom. Svetovalna hiša Mercer je v svojih primerjavah kvalitete življenja med stotinami svetovnimi mest Dunaj na prvo mesto postavila šest zaporednih let (2009–2014).http://www.mercer.com/press-releases/quality-of-living-report-2014
Mesto je v letih 2007 in 2008 zasedlo tudi prvo mesto po kulturi inovacij, in peto v svetu (med 256 mesti) v Indeksu inovacijskih mest iz leta 2011; indeks je zajemal 162 kazalcev iz treh področij: kultura, infrastruktura in tržišča. Dunaj redno gosti konference s področja mestnega planiranja, pri čemer pogosto služi za zgled načrtovalcem mestnega razvoja po vsem svetu. Med letoma 2005 in 2010 je Dunaj zasedal položaj številke ena med gostitelji mednarodnih kongresov in srečanj. Dunaj vsako leto pritegne tudi preko 12 milijonov turistov.
Poleg tega, da je Dunaj priljubljen turistični cilj in prestolnica sosednje države, je Dunaj za Slovence pomemben kot nekdanja prestolnica, ki so ji s svojim delovanjem dali pečat tudi številni Slovenci. Kot ključni študijski center za naše kraje je ob koncu 19. stoletja pritegoval glavnino naših tedaj bodočih kulturnikov in intelektualcev, ki so tam preživeli nekaj let, nekateri pa so ostali tudi desetletja ali vse življenje; med njimi so Ivan Grohar, Ivan Cankar, Jože Plečnik in Maks Fabiani.
Imena Ime antične (rimske) naselbine na področju današnjega Dunaja je bilo Vindobona. Zaradi velikega pomena mesta tako v preteklosti kot sedanjosti in dejstva, da je bilo dolgo časa prestolnica večnacionalne države Avstro-Ogrske, ima mesto v evropskih jezikih precej različnih imen, ki pa so v glavnem različice dveh poimenovanj: večinsko po rečici Wien, ki se tam izliva v Donavo in redkejše po madžarski besedi za mesto (Bécs), samó slovensko ime Dunaj za mesto je edinstveno: Wien (nemško, dansko, švedsko, finsko) Wean (bavarsko) Vienna (angleško, italijansko, norveško, jidiš) Viena (špansko, romunsko, katalonsko, okcitansko, baskovsko, litovsko) Vienne (francosko) Viene (furlansko) Vieno (esperanto) Vindobona (latinsko) Dunaj (slovensko poimenovanje mesta po reki Donavi, je edinstveno) Beč (srbsko, hrvaško, bosansko) Bécs (madžarsko) Beciu (romunsko) Bech (romsko) Vídeň (češko) Viedeň (slovaško) Wiedeń (poljsko) Відень (ukrajinsko) Венa (Vjena) (rusko, belorusko) Виена (Viena) (bolgarsko) Wenen (nizozemsko) Vīne (latvijsko) Viin (estonsko) Vín/Vínarborg (islandsko) Βιέννη (grško) Vjena/Vjenë (albansko) Viyana (turško) itd.
Poimenovanje Beč je bilo v rabi tudi v starejši knjižni slovenščini.Obranave deželnega zbora Kranjske v Ljubljani v prvi sesiji tretje volitvene dobe od 15. do 30. avgusta 1870. Ljubljana: Deželni odbor kranjski, 1870. s. 74. Nekoč je bilo v splošni rabi na Štajerskem, Peter Dajnko (1827): Posvetne pesmi med slovenskim narodom na Ȣtajarskem. Radgona: V' Alojz Wajcingerovemi knigíȣi. s. VI. še danes pa ga uporabljajo v Prekmurju.Franc Novak (2009): Slovar beltinskega prekmurskega govora. Murska Sobota: Pomurska založba. s. 20.
Zgodovina Dunaj je bil kot keltsko mesto ustanovljen okoli leta 500 pr. n. št. (pod keltsko-romanskim imenom Vedunia). Leta 15 pr. n. št. je postal mejno mesto Vindobona, ki je pomagalo varovati Rimsko cesarstvo pred vdori germanskih plemen s severa. V srednjem veku je postalo najprej sedež babenberške, zatem pa še habsburške rodbine in s slednjo sedež svetega rimskega cesarstva ter Habsburške monarhije. V 16. in 17. stoletju so bili vdori osmanskih Turkov dvakrat ustavljeni prav pred Dunajem (glej prvo in drugo obleganje Dunaja). Leta 1815 je Dunaj gostil dunajski kongres, ki je začrtal državne meje v Evropi po porazu Napoleona pri Waterlooju.
Leta 1922 je postal deveta avstrijska zvezna dežela. Status prestolnice je izgubil leta 1938 po priključitvi Avstrije Tretjemu rajhu. Med zavezniškimi letalskimi napadi v drugi svetovni vojni je bil Dunaj močno bombardiran in porušen. Ob koncu vojne je mesto zavzela Sovjetska zveza. Po njej ga je Zavezniški nadzorni svet razdelil na štiri cone (podobno kot Berlin) in v naslednjem desetletju je Dunaj postal žarišče vohunske dejavnosti med vzhodnim blokom ter Zahodno Evropo.
Geografija Dunaj leži v severovzhodnem delu Avstrije, na skrajnem vzhodnem delu Alp, v Dunajski kotlini. Najstarejše naselje na mestu današnjega notranjega mesta je bilo južno od Donave, ob pritoku reke Wien, medtem ko se mesto zdaj razteza na obeh straneh reke Donave in je največje mesto ob tej evropski reki. Nadmorska višina se giblje od 151 do 542 m. Mesto ima skupno površino 414,65 kvadratnih kilometrov, in po površini največje mesto v Avstriji.
Deset mostov čez Donavo (ceste, železnice, podzemna železnica, pešci) povezuje mestno območje na levi in desni strani Donave, sedem (vključno z dvema plovnima kanaloma) povezuje levi breg Donave preko Nove Donave z Donavskim otokom, 35 mostov (kot tudi jez in ene zapornice) se pne nad Donavskim kanalom.
Med zanimivimi mostovi so: železniški Winterhafenbrücke, cestna Reichsbrücke in Marienbrücke.
Demografija Pomembne tuje rezidenčne skupine Narodnost Št. prebivalcev (1. januar 2019) 77.872 47.163 45.825 43.158 33.441 24.082 23.771 22.526 21.892 18.367
Zaradi industrializacije in preseljevanja iz drugih delov cesarstva se je prebivalstvo Dunaja v času prestolnice Avstro-Ogrske (1867–1918) močno povečalo. Leta 1910 je imel Dunaj več kot dva milijona prebivalcev in je bil tretje največje mesto v Evropi po Londonu in Parizu. Na začetku 20. stoletja je bil Dunaj mesto z drugim največjim češkim prebivalstvom na svetu (po Pragi). Po prvi svetovni vojni se je veliko Čehov in Madžarov vrnilo v svoje domovine, kar je povzročilo upad dunajskega prebivalstva. Po drugi svetovni vojni so Sovjeti izrabili nasilno vrnitev kvalificiranih delavcev češkega, slovaškega in madžarskega porekla v rodne dežele za zagon gospodarstva v nastajajočem sovjetskem bloku.
Pod nacističnim režimom so nacistične sile v koncentracijskih taboriščih deportirale in umorile 65.000 Judov; približno 130.000 jih je pobegnilo.
Do leta 2001 je 16 % prebivalcev Avstrije imelo državljanstva, ki niso bili Avstrijci, skoraj polovica jih je bila iz nekdanje Jugoslavije; naslednja najštevilnejša narodnost na Dunaju so bili Turki (39.000, 2,5 %), Poljaki (13.600, 0,9 %) in Nemci (12.700, 0,8 %).
Od leta 2012 je uradno poročilo Statističnega urada Avstrije pokazalo, da ima več kot 660.000 (38,8 %) dunajskega prebivalstva popolnoma ali delno migrantsko poreklo, večinoma iz nekdanje Jugoslavije, Turčije, Nemčije, Poljske, Romunije in Madžarske.
Gospodarstvo Dunaj je ena najbogatejših regij v Evropski uniji: njegov bruto regionalni proizvod v višini 47.200 EUR na prebivalca je predstavljal 25,7 % avstrijskega BDP v letu 2013 in je znašal 159 % povprečja v EU. Mesto je od leta 2012 izboljšalo svoj položaj na lestvici ekonomsko najmočnejših mest, ki je leta 2015 dosegel deveto mesto na seznamu.
Storitveni sektor je s 85,5-odstotnim deležem v bruto dodani vrednosti najpomembnejši gospodarski sektor na Dunaju. Industrija in trgovina imata 14,5 % deleža v bruto dodani vrednosti, primarni sektor (kmetijstvo) ima 0,07 % delež in ima zato majhno vlogo pri lokalni dodani vrednosti. Vendar imata pridelava in pridelava vin znotraj mestnih meja visoko družbeno-kulturno vrednost. Najpomembnejši poslovni sektorji so trgovina (na Dunaju 14,7 % dodane vrednosti), znanstvene in tehnološke storitve, nepremičninske in stanovanjske dejavnosti ter proizvodnja blaga. Leta 2012 je prispevek Dunaja k odhodnim in prihodnjim neposrednim tujim naložbam Avstrije znašal približno 60 %, kar kaže na vlogo Dunaja kot mednarodnega vozlišča za domača in tuja podjetja.
Od padca železne zavese leta 1989 je Dunaj razširil svoj položaj vstopa v Vzhodno Evropo: 300 mednarodnih podjetij ima svoj sedež za vzhodno Evropo na Dunaju in v njegovi okolici. Med njimi so Hewlett Packard, Henkel, Baxalta in Siemens. Podjetja na Dunaju imajo obsežne stike in kompetence pri poslovanju z Vzhodno Evropo zaradi zgodovinske vloge mesta kot središča Habsburškega cesarstva. Število mednarodnih podjetij na Dunaju še vedno narašča: leta 2014 159 in 2015 je na Dunaju ustanovilo 175 mednarodnih podjetij.
Od leta 2004 na Dunaju ustanovijo približno 8300 zagonskih podjetij vsako leto. Večina teh podjetij deluje na področjih industrijsko usmerjenih storitev, trgovine na debelo ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter novih medijev. Dunaj si prizadeva, da bi se uveljavil kot zagonsko vozlišče. Od leta 2012 mesto gosti vsakoletni Pionirski festival, največji zagonski dogodek v Srednji Evropi z 2500 mednarodnimi udeleženci, ki se odvija v palači Hofburg. Tech Cocktail, spletni portal za zagonsko sceno, je Dunaj uvrstil na šesto mesto med desetimi najboljšimi zagonskimi mesti po vsem svetu.
Znamenitosti mesta