Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju. So najvišje in najbolj gosto poseljeno gorovje Evrope, pokrivajo ozemlja Francije, Italije, Avstrije, Švice, Nemčije, Lihtenštajna in Slovenije.
Alpe zavzemajo površino približno 300.000 km², na njihovem območju pa prebiva okoli 20 milijonov ljudi. Število prebivalcev se spreminja glede na letni čas, saj je za Alpe značilna sezonska in turistična poselitev v višjih predelih. Tu se nahajajo večje bolj ravne površine, ki poleti služijo kot pašniki in nemalokrat pozimi kot smučišča. Gorovje leži na poti med osrednjo ter južno Evropo, zaradi česar ima zgodovinski pomen zlasti kot tranzitna pot. Alpe so gospodarsko pomembne kot stičišče turizma, kmetijstva, gozdarstva, pridobivanja električne energije na hidroelektrarnah ter izkopavanja soli in železove rude.
Etimologija Latinska beseda Alpes morda prihaja iz besed altus (visok) ali albus (bel), po poznoantičnem filologu Marusu Serviusu Honoratusu je beseda keltskega izvora in pomeni visoko goro. Možen je tudi izvor iz predindoevropske besede *alb (hrib), iz česar izhaja Albanija, pa tudi v rimskih časih Albania (dežela na vzhodnem Kavkazu) in Albania/Albany, starinski angleški izraz za Škotsko.http://www.etymonline.com/index.php?allowed_in_frame=0&search=alps&searchmode=none Online etymology dictionary
Izraz Alpe se uporablja tudi za številna druga gorovja, na primer: Apuanske Alpe (najvišji vrh Mt. Pisanino, 1946 m), v Italiji, del Apeninov Dinarske Alpe, drugo ime za Dinarsko gorstvo (Maja Jezercë 2694 m), zahodni Balkan, najvišji predel so Prokletije Transilvanske Alpe, drugo ime za Južne Karpate v Romuniji (Moldoveanu 2544 m) Avstralske Alpe (Mt. Kosciuszko 2228 m) Japonske Alpe (Mt. Kita 3193 m), na otoku Honšu Montes Alpes, gorovje na Luni
Geografija Manjše gorske skupine v Alpah zlahka definiramo med posameznimi prelazi, definicija večjih skupin pa je zelo raznolika. Italijanska razdelitev iz leta 1924 oz. 1926 deli Alpe na Zahodne, Osrednje in Vzhodne, na 26 sekcij in 112 skupin.Comitato Geografico Nazionale Italiano (Hrsg.): Nomi e limiti delle grandi parti del Sistema alpino. In L'Universo. Anno Vili, n. 9, Firenze, 1926. Julijske Alpe po tej definiciji vključujejo tudi Gorski Kotar, Julijske Predalpe pa celotno Istro.Planinski vestnik, maj 2006, str. 80-81 Pridobljeno 18. januar 2014. Švicarska krovna planinska organizacija SAC (Schweizer Alpenclubs) uporablja delitev bolj ali manj po mejah kantonov, Delitev po SAC nemške zveze pa imajo svojo razdelitev za Vzhodne Alpe.Franz Graßler: Alpenvereinseinteilung der Ostalpen (AVE). Alpenvereins-Jahrbuch. In: DAV, OeAV, AVS (Hrsg.): Berg '84. Band 108, 1984, S. 215–224.
Novejši poskus poenotenja razdelitve celotnih Alp sega v leto 2006, ko jo je definiral Sergio Marazzi v okviru SOIUSA (Suddivisione orografica internazionale unificata del Sistema Alpino, Mednarodna standardizirana orografska razdelitev Alp).Marazzi, Sergio (2012). SOIUSA - Suddivisione orografica internazionale unificata del Sistema Alpino , www.fioridimontagna.it , Pridobljeno 18. januar 2014. Po SOIUSA razdelimo Alpe na dva dela (Vzhodne Alpe in Zahodne Alpe), razmejitev poteka preko Bodenskega in Komskega jezera), 5 velikih sektorjev (Jugozahodne, Severozahodne, Centralne vzhodne, Severne vzhodne in Južne vzhodne Alpe), 36 sekcij, 31 relativnih sektorjev, 132 podsekcij in 30 relativnih sektorjev. Na spodnjem seznamu so zraven še najvišji vrhovi posameznih skupin, oštevilčenje je enako kot na sliki.
Zahodne Alpe
Jugozahodne Alpe
1. Ligurske Alpe (Punta Marguareis, 2661 m) 2. Primôrske Alpe (Monte Argentera, 3297 m), včasih tudi Maritimske Alpe 3. Provansalske Alpe in Predalpe (Tete de l'Estrop, 2961 m) 4. Kotijske Alpe (Monviso, 3841 m) 5. Dofinejske Alpe (Barre des Écrins, 4102 m), včasih tudi Dofinejske Alpe 6. Dofinejske Predalpe (Grande Tete de l'Obiou, 2790 m)
Severozahodne Alpe
7. Savojske Alpe (Mont Blanc, 4810 m), včasih tudi Grajiške Alpe 8. Savojske Predalpe (Haute Cime des Dents du Midi, 3257 m) 9. Peninske Alpe (Monte Rosa, 4634 m) 10. Lepontinske Alpe (Monte Leone, 3552 m) 11. Luganske Predalpe (Pizzo di Gino, 2245 m) 12. Bernske Alpe v širšem smislu (Finsteraarhorn, 4274 m) 13. Glarnske Alpe v širšem smislu (Tödi, 3620 m) 14. Švicarske Predalpe (Schilthorn, 2970 m)
Vzhodne Alpe
Osrednje vzhodne Alpe
15. Zahodne Retijske Alpe (Piz Bernina, 4049 m) 16. Vzhodne Retijske Alpe (Wildspitze, 3772 m) 17. Zahodne Ture, tudi Visoke Ture (Großglockner, 3798 m) 18. Vzhodne Ture, tudi Nizke Ture (Hochgolling, 2863 m) 19. Koroško-Štajerske Alpe (Eisenhut, 2441 m), kamor sodijo Krške Alpe 20. Štajerske Predalpe (Ameringkogel, 2184 m), vključuje tudi Kobansko s Košenjakom
Severne vzhodne Alpe 21. Severne Tirolske apneniške Alpe (Parseierspitze, 3040 m) 22. Bavarske Alpe (Großer Krottenkopf, 2657 m) 23. Tirolske skrilaste Alpe (Lizumer Reckner, 2884 m) 24. Salzburške Alpe (Hochkönig, 2941 m) 25. Salzkammergut in Zgornjeavstrijske Alpe (Hoher Dachstein, 2993 m) 26. Severne Štajerske Alpe (Hochtor, 2369 m) 27. Severne Spodnjeavstrijske Alpe (Hochstadl, 1919 m)
Južne vzhodne Alpe
28. Južne Retijske Alpe (Ortler, 3905 m) 29. Bergamske Alpe in Predalpe (Pizzo di Coca, 3052 m) 30. Predalpe nad Brescio in Gardo (Monte Cadria, 2254 m) 31. Dolomiti (Marmolada, 3342 m) 32. Beneške Predalpe (Col Nudo, 2472 m) 33. Karnijske in Ziljske Alpe (Monte Coglians, 2780 m) 34. Julijske Alpe v širšem smislu (Triglav, 2864 m), se delijo naprej na Julijske Alpe in Julijske Predalpe 35. Kamniško-Savinjske Alpe (Grintovec, 2558 m). 36. Slovenske Predalpe (Porezen, 1630 m), se delijo naprej na Zahodne Slovenske Predalpe (Škofjeloško-Cerkljansko, Polhograjsko in Rovtarsko hribovje), Vzhodne Slovenske Predalpe (Posavsko hribovje) in Severovzhodne Slovenske Predalpe (Pohorje in Paški Kozjak).
Najvišji vrhovi Alp – štiritisočaki
ime višina skupina Mont Blanc 4810 m Savojske Alpe Monte Rosa 4634 m Peninske AlpeDom 4545 m Peninske Alpe Weisshorn 4505 m Peninske Alpe Matterhorn 4478 m Peninske Alpe Grand Combin 4314 m Peninske Alpe Finsteraarhorn 4273 m Bernske Alpe Aletschhorn 4192 m Bernske Alpe Barre des Écrins 4102 m Dolfinejske Alpe Gran Paradiso 4061 m Savojske Alpe Piz Bernina 4049 m Zahodne Retijske Alpe Weissmies 4023 m Peninske Alpe
Prvi se je na vse glavne alpske štiritisočake povzpel Karl Blodig (okrog leta 1900).
Porazdelitev alpskih vrhov z nadmorsko višino 2.000 m ali več po državah Country2000+2500+3000+3500+4000+TotalAvstrija (AT)20615093140463Francija (FR)719575404285Nemčija (DE)141100025Italija (IT)149197169487570Liechtenstein (LI)410005Slovenija (SI)31834000352Švica (CH)661141474424395Alpe skupaj507530416117291599 175 izmed teh vrhov je na meddržavnih mejah.
Geologija
Alpe so nastale postopoma, procesi iz različnih geoloških obdobij so opazni kot gorske skupine zgrajene iz različnih kamnin. V mezozoiku se je edina tektonska plošča, na kateri je stala supercelina Pangea, razklala na Lavrazijo na severu in Gondvano na jugu, vmes pa je bilo morje Tetis.Graciansky (2011), 1-2 Proti koncu mezozoika, v pozni kredi, sta obe celini stisnili morje med njima, pri čemer se je morsko dno dvignilo v gorsko verigo od Gibraltarja, preko Alp in Himalaje do Indonezije. Nastanek Alp je torej manjši del tega procesa, ki traja še danes, ko Alpe rastejo na stiku afriške in evrazijske plošče.Gerrard, (1990), 16
Alpe so večinoma zgrajene iz morskih sedimentnih kamnin, nekaj je tudi magmatskih intruzij, na primer granitna na Adamellu (3539 m, Južne Retijske Alpe, Italija).
Že Kelti so v Alpah kopali bakreno rudo, Rimljani so začeli izkoriščati tudi nahajališča zlata in železa.Shoumatoff (2001), 49–53 Bogata so tudi nahajališča kristalovRoth, 10–17, na primer cinabarita, ametista in kamene strele.
Ledeniki Poledenitve v obdobju miocena so povzročile značilne erozijske oblike, ki jih je sredi 19. stoletja opazil in pojasnil Louis Agassiz, oče koncepta ledene dobe.Shoumatoff (2001), 63–68 Ledeniške doline so oblikovane v obliki črke U, s strmimi stenami in širokim dnom, erodiran material se kopiči v morenah na robu, v sredini ali na koncu ledenika.Gerrard, (1990), 132 V zadnjem stoletju je opazno izginjanje, umikanje in tanjšanje ledenikov, leta 1876 so alpski ledeniki pokrivali 1817 km², leta 1973 le še 1342 km². Tudi Triglavski ledenikTriglavski ledenik in Ledenik pod SkutoLedenik pod Skuto sta se močno zmanjšala in se ne premikata več. Največji ledenik v Alpah je Aletsch (Bernske Alpe, Švica), ki je dolg 23,6 km in pokriva 117,6 km².
Hidrologija
Čeprav Alpe pokrivajo le ~11 % Evrope, prispevajo 90 % vode nižjeležečim predelom. Vodo se izkorišča v hidroelektrarnah, za namakanje in za pitje.Chatré, Baptiste, et al. (2010), 5 Kar 80 % pitne vode v Milanu pride iz Alp,Chatré, Baptiste, et al. (2010), 9Benniston et al. (2011), 1<ref>Price, Martin. Mountains: Globally Important Eco-systems". University of Oxford</ref> več kot 500 hidroelektrarn alpskega loka pa proizvede do 2900 KW elektrike vsako uro.Chatré, Baptiste, et al. (2010), 8 Velike evropske reke, kot so Ren, Rona, Pad, Inn (ki se izliva v Donavo, ki ne izvira v Alpah), pripadajo severnomorskemu in sredozemskemu povodju, običajno posebej ločimo še jadransko in črnomorsko) povodje. Gorske reke imajo velika nihanja vodostaja, zlasti spomladi zaradi taljenja snega, prinašajo velike količine proda.
Na robu Alp je Ženevsko jezero, ki je s 580 km² daleč največje alpsko jezero. Za primerjavo, Gardsko jezero (370 km²), Bohinjsko jezero (3,18 km²), Krnsko jezero (5,6 ha ali 0,056 km²).
Ekologija Rastlinstvo
V alpskem svetu je bilo opisanih 13000 vrst rastlin, ki rastejo na travnikih, v močvirjih, gozdovih (listnatih in iglastih) ter na kamniti podlagi (melišča, morene, gola skala).Reynolds, (2012), 43–45 Gozdna meja je različno visoka glede na usmerjenost pobočja (sever, jug) in lego posameznega območja v Alpah. Listnati gozd, ki ga sestavljajo bukev, hrast, jesen in beli javor, raste strnjeno do višine 1200 m na severni strani Alp, na južni pa do 1500 m, ponekod do 1700 m.Shoumatoff (2001), 75 Nad listnatim gozdom je pas rušja (Pinnus mugo), nad njim pa pas nizkega grmičevja, zlasti dlakavega sleča (rododendron).Beattie (2006), 17 Alpske rože številnih vrst nad gozdno mejo so zaščitene in jih najdemo tudi do višine 4000 m. Verjetno najbolj prepoznavno alpski rožo – planiko (Leontopodium alpinum), najdemo na višinah med 1400 in 3400 m.
Zaradi ekstremnih in stresnih razmer gorske rastline proizvajajo številne sekundarne metabolite, ki so zanimivi za farmacijo in medicino,Kala, C.P. and Ratajc, P. 2012."High altitude biodiversity of the Alps and the Himalayas: ethnobotany, plant distribution and conservation perspective". Biodiversity and Conservation, 21 (4): 1115–1126. deli rastlin se uporabljajo jih tudi v zdravilstvu in za pripravo čajev.
Živalstvo
Opisanih je bilo 30000 alpskih živali, od žuželk do medveda, nekatere vrste lahko preživijo zgolj v specifični mikroklimi nad ali pod snežno mejo.Shoumatoff (2001), 90, 96, 101 Največja žival visokih gora je alpski kozorog (Capra ibex), ki so ga našli do višine 3000 mShoumatoff (2001), 104, gamsi (Rupicapra rupicapra) živijo nekoliko nižje.Shoumatoff (2001), 102–103 V Vzhodnih Alpah še najdemo medveda (Ursus arctor), tudi v Sloveniji. Od glodavcev so najbolj znani svizci (Marmota marmota), ki večinoma živijo v podzemnih rovih nad gozdno mejo do višine 2700 m in pozimi hibernirajo. Največje ptice so planinski orel (Aquila chrysaetos), ponovno naseljeni brkati ser (Gypaetus barbatus), zelo razširjena je tudi planinska kavka (Pyrrhocorax graculus).Shoumatoff (2001), 97–98