George Washington, ameriški general, politik, prvi predsednik ZDA in eden od ustanovnih očetov, * 22. februar 1732, Westmoreland, Virginija, † 14. december 1799, Virginija.
Prvo večjo pozornost je vzbudil med francosko in indijansko vojno (1757–1763), ko je poveljeval enotam iz Virginije. Washington je predsedoval tudi ustavni konvenciji iz leta 1787, ki je ustanovila novo zvezno vlado.
Kot vrhovni poveljnik ameriških oboroženih sil med ameriško osamosvojitveno vojno (1775–1783), prvi predsednik ZDA (1789–1797) ter kot eden izmed ustanovnih očetov ZDA ga včasih imenujejo kot Očeta naroda. Po njemu so poimenovali ameriško glavno mesto Washington D.C.
Življenje
George Washington se je rodil 22. februarja 1732 v Westmoreland Countyju v zvezni državi Virginiji. Oče je bil premožen lastnik plantaž kar bi lahko postal tudi George. Vendar je usoda hotela, da je postal eden najznamenitejših politikov na svetu. Po očetovi smrti je na družinskem posestvu pomagal polbratu Lawrenceu. Materi na ljubo pa se je odrekel želji, da bi odšel na morje in je namesto tega postal zemljemerec. Strastno pa se je posvetil vojaški umetnosti in raziskovanju ameriškega zahoda. Leta 1752 mu je umrl polbrat in izkazalo se je, da je Georgea v oporoki postavil za glavnega dediča.
George je bil zelo ambiciozen. Preden so se trenja med Združenim kraljestvom in Francijo razvila v kolonialno vojno je kot polkovnik milice dokazal nadarjenost za vojaški poklic. Prvo vojaško nalogo je izpolnil brez prelivanja krvi in s tem opozoril nase. Leta 1754 je pri Fort Necessityju doživel grenek poraz, in zaradi tega razočaran zapustil milico. Vendar se je že maja leta 1755 pridružil rednim britanskim enotam v Virginiji. Tam so ga čeprav je bil star le 23 let hitro povišali v polkovnika in ga poslali branit zahodno mejo Virginije. Ko leta 1758 na virginijskih mejah ni bilo več kaj varovat ga je minilo veselje do vojskovanja. Vrnil se je v Mount Vernon in se intenzivno posvetil kmetovanju. V tem času pa je tudi povečal svoje posestvo. Tukaj se je tudi poročil z bogato vdovo Martho Dandridge Custis. Njun zakon je bil srečen vendar nista imela otrok.
Nekaj let kasneje pa se je začel ukvarjati s politiko. Postal je zastopnik Virginije v predstavniškem domu. Imel pa je tudi pomembno vlogo pri oblikovanju tako imenovanih sklepov iz Fairfaxa, ki so priporočali bojkot britanskega blaga, vendar je še vedno upal, da bo z Britanci mogoče najti rešitev po mirni poti. Toda ni bilo tako, spor se je zaostril in 19.aprila 1775 so izbruhnili krvavi spopadi med angleškimi četami ter enotami ameriške milice. Američani so sklicali kontinentalni kongres, ki je 4. julija 1776 sprejel deklaracijo o neodvisnosti. Začela se je vojna za ameriško neodvisnost. Za vrhovnega poveljnika nove kontinentalne armade je bil izbran prav George. Njegova prva naloga je bila 14.000 mož izuriti v učinkovito vojaško silo in organizirati logistiko.
Za Georgea je bilo vojskovanje včasih bolj včasih pa manj uspešno. Po nekaj porazih je zmagal v bitki pri Trentonu in Princetonu. Francija je leta 1778 priznala neodvisnost ZDA. Vendar tudi s francosko podporo do preobrata še ni prišlo kmalu. Ta preobrat se je zgodil šele leta 1781.
George je bil v zelo težkem položaju, saj so možje bežali iz vojske, morala je padla in oskrba je bila neurejena. Šele francoski general Markiz de la Fayette in pruski častnik Friedrich Wilhelm von Steuben sta mu pomagala iz demoraliziranih vojakov spet ustvariti armado. Leta 1781 so Američani v bitki pri Yorktownu odločno porazili Angleže. Vojna za neodvisnost ki je zahtevala veliko smrtnih žrtev je bila pri koncu. sličica|252x252_pik|Washington Memorial, D.C. sličica|196x196_pik|Bakreni kip George Washingtona v muzeju Ustave ZDA, Philadelphia
Washington si je kljub mnogim vojaškim porazom pridobil močan ugled. Veljal je za pametnega in pogumnega moža s trdim značajem. V nasprotju z drugimi uspešnimi častniki ni nikoli pozabil svojih državljanskih temeljev in je bil zelo spreten v odnosih do kongresa ter državnih ustanov. Po vojni se je najprej vrnil na svoje posestvo, katerega nasadi so bili med vojno poškodovani. Lotil se je obnavljanja, dokupil zemljo, zgradil rastlinjak, ledenico in mlin, eksperimentiral z novimi semeni in vzrejeval konje ter lovske pse. Bil je zelo zadovoljen in odpravljal se je na številna poslovna potovanja. Ta čas so ga nenehno obiskovali občudovalci, ki so želeli spoznati slavnega junaka vojne za neodvisnost in enega izmed največjih zemljiških posestnikov v ZDA.
Prvi predsednik ZDA
Maja 1787 je kot član virginijske delegacije odpotoval na zasedanje ustavodajnega konventa v Filadelfijo, na katerem so ga enoglasno izvolili za predsednika. Čaprav ni neposredno sodeloval pri oblikovanju in sprejemanju nove ustave, njegovega vpliva ne gre podcenjevati. Samo njegova navzočnost je težavnemu načrtu, iz ohlapne zveze držav ustvarila trdno državno tvorbo, podredila varnost in težo, in okrepila ugled vlade med ljudstvom. Načrt je uspel in 28.septembra 1787 je 13 držav ratificiralo novo ustavo.
Leta 1789 so brez težav izvedli volitve za predsednika države in člane predstavniškega doma. 69 elektorjev je za prvega predsednika ZDA izvolilo Georgea. To čast pa je George sprejel kot breme. 30.aprila 1789 pa je prvič stopil v svoj urad v začasnem glavnem mestu New York. Zavedal se je tudi kako pomembno je utrditi vpliven položaj predsednika, da bodo njegovi nasledniki lažje in bolj samozavestno opravljali predsedniške dolžnosti.
V drugem predsedniškem mandatu od leta 1792 so ga čakale najtežje politične preizkušnje. Tretji predsedniški mandat je odklonil in leta 1797 sklenil da je prišel čas za slovo od aktivne politike. Njegov naslednik je postal John Adams. George mu je zapustil urejeno državo. Svojega zasluženega pokoja pa ni užival dolgo. Kot eden najpremožnejših ljudi tistega časa je na svojem posestvu umrl 14.decembra 1799 zaradi vnetja grla.
Po smrti
V spomin
Kraji in spomeniki Glavno mesto ZDA Washington, D.C. in zvezna država Washington sta obe dobili ime po prvem predsedniku.
Izobraževalne ustanove Po Washingtonu so poimenovane številne srednje šole in univerze, vključno z Univerzo George Washington v Washingtonu, D.C., Univerzo Washingtona v Seattlu, Univerzo Washington & Lee v Lexingtonu in Washintonovo univerzo v St. Louisu.
Valuta in poštnina George Washington se pojavlja na bankovcu za en dolar, predsedniškemu kovancu za en dolar in kovancu za četrt dolarja. Leta 1847 sta se Washington in Benjamin Franklin pojavila na prvih poštnih znamkah v državi.
Zgodnje življenje (1732–1752)
alt=Sketch of a cabin with the caption "Residence of the Washington Family"|levo|sličica|Ferry Farm, družinska rezidenca Washingtonov ob reki Rappahannock v okrožju Stafford v Virginiji, kjer je Washington preživel velik del svoje mladosti. George Washington se je rodil 22. februarja 1732 v Popes Creeku v okrožju Westmoreland v Virginiji . Bil je prvi od šestih otrok Augustina in Mary Ball Washington . Njegov oče je bil mirovni sodnik in pomembna javna osebnost, ki je imel iz prvega zakona z Jane Butler še štiri otroke. Washington si ni bil blizu z očetom in ga je v poznejših letih le redko omenjal; imel je napet odnos z materjo. Med svojimi sorojenci si je bil še posebej blizu s svojim starejšim polbratom Lawrencem .
Družina se je leta 1735 preselila na plantažo ob potoku Little Hunting Creek. Leta 1738 se je družina naselila na kmetiji Ferry Farm blizu Fredericksburga v Virginiji . Ko je Augustine leta 1743 umrl, je Washington podedoval kmetijo Ferry Farm in deset sužnjev; Lawrence je podedoval potok Little Hunting Creek in ga preimenoval v Mount Vernon . Zaradi očetove smrti Washington ni imel formalne izobrazbe, ki so jo njegovi starejši polbratje prejeli na gimnaziji Appleby Grammar School v Angliji; namesto tega je obiskoval nižjo cerkveno šolo v Hartfieldu . Naučil se je matematike in geodetstva ter postal nadarjen risar in kartograf . V zgodnji odraslosti je pisal s slogom, ki ga je njegov biograf Ron Chernow opisal kot "znatno silen" in "natančnen". Kot najstnik je Washington sestavil več kot sto pravil za socialno interakcijo, imenovanih Pravila vljudnosti, ki jih je prepisal iz angleškega prevoda francoskega vodnika.
Washington je pogosto obiskoval Belvoir, plantažo Williama Fairfaxa, Lawrenceovega tasta, in Mount Vernon. Fairfax je postal Washingtonov zavetnik in nadomestni oče. Leta 1748 je Washington preživel mesec dni z ekipo, ki je geodetsko pregledovala Fairfaxovo posest v dolini Shenandoah . Naslednje leto je prejel geodetsko licenco na kolidžu William & Mary . Čeprav Washington ni opravil običajnega vajeništva, ga je Thomas Fairfax (Williamov bratranec) imenoval za geodeta okrožja Culpeper v Virginiji . Washington je prisegel 20. julija 1749, odstopil pa leta 1750. Do leta 1752 je kupil skoraj v dolini Shenandoah in je imel v lasti .
Leta 1751 je Washington prvič in zadnjič zapustil celinsko Severno Ameriko, ko je spremljal svojega brata Lawrencea na Barbados v upanju, da bo podnebje ozdravilo tuberkulozo svojega brata. Washington se je med potovanjem okužil s črnimi kozami, zaradi katerih je imel nekaj brazgotin na obrazu. Tako si je zagotovil imunost pred prihodnjimi okužbami. Lawrence je umrl leta 1752, Washington pa je od njegove vdove Ann najel Mount Vernon; po njeni smrti leta 1761 ga je podedoval v celoti Potovanje na Barbados je Washingtona izpostavilo širšemu britanskemu atlantskemu svetu ter vidikom plantažne družbe in imperialne uprave zunaj Virginije. Vojaška kariera (1752–1758)
Služba Lawrencea Washingtona kot generalnega adjutanta virginijske milice je Georgea navdihnila, da se je tudi sam skušal pridružiti milici. Namestnik guvernerja Virginije, Robert Dinwiddie, je Washingtona imenoval za majorja in poveljnika enega od štirih okrožij milice. Britanci in Francozi so se potegovali za nadzor nad dolino reke Ohio: Britanci so gradili utrdbe ob reki Ohio, Francozi pa med reko Ohio in jezerom Erie .
Oktobra 1753 je Dinwiddie imenoval Washingtona za posebnega odposlanca, ki je od francoskih sil zahteval, naj zapustijo ozemlje, ki so si ga lastili Britanci. Washingtonu je bilo tudi naročeno, naj sklene mir s konfederacijo Haudenosaunee (Irokezi) in zbere obveščevalne podatke o francoskih silah. Washington se je v Logstownu srečal z voditeljem Haudenosauneejev, Tanacharisonom . Washington je povedal, da ga je Tanacharison na tem srečanju poimenoval Conotocaurius . To ime, ki pomeni "požiralec vasi", so Susquehannocki že konec 17. stoletja dali njegovemu pradedu Johnu Washingtonu .
Washingtonova odprava je novembra 1753 dosegla reko Ohio, kjer jo je prestregla francoska patrulja. Odpravo so pospremili v utrdbo Le Boeuf, kjer so Washingtona prijazno sprejeli. Britansko zahtevo po izselitvi je izročil francoskemu poveljniku Jacquesu Legardeurju de Saint-Pierru, vendar Francozi niso hoteli oditi. Saint-Pierre je Washingtonu po nekaj dneh uradno odgovoril. Priskrbel jim je tudi hrano in zimska oblačila za pot nazaj v Virginijo. Washington je negotovo misijo opravil v težkih zimskih razmerah in dosegel določeno mero ugleda, ko je bilo njegovo poročilo objavljeno v Virginiji in Londonu.
Francosko-indijanska vojna alt=Map showing an area of the Northeastern United States from Virginia to Canada|sličica|Zemljevid, ki prikazuje ključne lokacije v francosko-indijanski vojni. alt=Washington on horseback in the middle of a battle scene with other soldiers|sličica|Vojak Washington, portret Washingtona na konju med bitko pri Monongaheli iz leta 1834.